Podatkovne baze podatkov

d3m1g0d je 25. dec 2018 ob 18:25 izjavil:

Govorim o iskanju na PC-ju, o algoritmih, ki delujejo v resničnem času, ne o predindeksirani vsebini z Googla. Poglej, koliko tehnologije je potrebno za indeksiranje interneta, ki traja šele dobrih 40 let, pa pomnoži to z 500. Tudi Cerkev se ne bi spuščala v take stroške.

jb_j, lastna hvala, cena mala. Drugačno mišljenje bi bilo, če bi predstavil protiargument (cerkev ne bi smela/ji ni treba digitalizirati dokumentov) Slo0-vi trditvi, da bi bilo to smiselno, potrebno. Dokler pa samo rečeš, da dejstva nikogar ne zanimajo (kar je objektivna laž, saj to zanima vsaj mene in njega - sva vsaj 2), in mu svetuješ, naj vzame zdravilo za lajšanje simptomov psihičnih bolezni, pa nisi prispeval ničesar k pogovoru. Upam, da sem razjasnil svoj neprimerno izražen komentar iz prejšnjega prispevka.

d3m1g0d je 25. dec 2018 ob 19:35 izjavil:

Če prav razumem, so sedaj tovrstni podatki precej razdrobljeni - vsaka župnija, na primer, ima svoje arhive, če bi kakšno višjo inštanco zanimal kakšen podatek, bi morali za to opraviti kar nekaj dela, ker bi se morala obrniti na 'podložnike'. Tako bi se moral Vatikan obračati najprej na škofije, te pa potem na posamezne župnike, naj spihajo prah s knjig in poiščejo iskani podatek (Primer, verjetno je stvar še bolj zapletena). Že samo zbiranje podatkov po celem svetu bi bilo mučno in čas požirajoče, cilj pa tudi ne bi opravičeval ogromne količine sredstev, potrebnih za izvedbo digitalizacije, da ne omenjamo, da bi tako marsikateri del vatikanskih arhivov postal kibernetično ranljiv, kar pa 'resnicoljubni' Cerkvi ni ravno po želji. Pa še to je, da 2000 let stari zapisi niso v dobrem fizičnem stanju, da bi jih na veliko skenirali (prepisovati jih vendarle ne moremo), tako da je veliko tveganja za neko majhno prednost, če pomislimo, kolikokrat tak dostop do virov sploh rabimo.

d3m1g0d je 25. dec 2018 ob 19:53 izjavil:

Ne govorim o tem, da je problem z digitalizacijo. Problem je z ISKANJEM in OBDELAVO dobljenih podatkov. Podatkov kmalu postane preveč, da bi iskanja lahko izvedel v doglednem času. Vseh ljudi, ki je kadarkoli živelo, je okrog 110 miljard. Ker prazgodovina obstaja, vzemiva, da imava opravka z 55 milijardami ljudi. Da bi jim dodelil samo zaporedne številke, rabiš pribl. 3,5 Pb prostora na disku, da imen, priimkov, rodovnikov, rojstnih datumov, in drugih precej osnovnih podatkov niti ne omenjam. Poskušaj ti 500 EB (eksabajtov) sortirati po abecednem vrstnem redu, če lahko in povej s čim, ker ti bo NSA hvaležna.
Izrezek časopisa ima 4 (štiri) strani, ki jih je dlib že indeksiral zate, kar je našel google, ki je to indeksiral zate. Mislim, da je to neprimerljivo z bazami podatkov megalomanskega obsega, kot bi take baze podatkov bile oz. morale biti. Poleg tega je časopis tiskan strojno, zato ga je možno optično prebrati in OCRati, medtem ko so razne rojstne knjige izpolnjene v rokopisu, večina ne prav lepo, v različnih jezikih itd... Govorim o piramidi v Gizi, ti pa mi prodajaš vrtno lopo.

Irbis je 25. dec 2018 ob 20:20 izjavil:

Ampak za digitalizacijo je po mojem velik problem, da so te knjige strašno nečitljive. Pisane so seveda ročno, starejše v glavnem v gotici, župniki niso nujno ravno lepo pisali. Tudi zapis imen in priimkov je kar precej nihal, kar je potem kar umetnost sestaviti skupaj.