Vremenske nevsecnosti in lastniki gozdov (in drugi)

poweroff je 10. nov 2018 ob 13:23 izjavil:

Izzive imam drugje. Recimo političnim oporečnikom v represivnih režimih zagotavljat dostop do interneta.

No, morda sprejemljiv izgovor, ne vem točno, če misliš dejanski žični ali brezžični sistem ali varen, ampak nekaj takšnih sistemov menda že obstaja. To je v tvoja glavna dejavnost ali kaj?

looser je 10. nov 2018 ob 12:42 izjavil:

Seveda ni problem. Dokler so subvencije, se ni treba pretirano pretegnit v kakšni drugi smeri.

Očitno je spet država tista, ki slabo gospodari, namesto, da spodbuja transparentne rešitve, recimo subvencionira razvoj takšnega sistema. Ali pa lokalizacijo uvoženega, verjetno kaj takšnega že obstaja?

Očitno sem moral vstati in iti za računalnik, da zadeve napišem jasno, ker se zadeva zapleta...
Imam občutek, da ne zaradi tega, kar napišem, ampak kar odgovarjujoči hoče razumeti.

Meni je vseeno, če en Matthai skoncipira/razvije/proda/... informacijski sistem za kmetovalce ali ne.
Ali pa če naredi super varen žični/brezžični sistem (najbrž nekakšen anonimizacijski).
Meni je tudi dejansko vseeno, kaj si en Invictus misli.
Gladko mi je vseeno, res.
Kmetovalci so zmogli do sedaj brez njega, verjetno bodo tudi v prihodnje.
Če ne bodo zmogli, bodo pač zaprli štacuno in šli za trak.
Ne vem, zakaj se tukaj hudujete potem :-)

Prav tako mi je tudi vseeno, kako in zakaj država subvencionira kmetovalce.
Ampak saj ne robantim jaz. Jaz glede skoraj ničesar ne robantim.
Tudi ničesar direktno ne počnem za višje dobro, delam samo po zahtevah naročnikov, službeno.
Zasebno pa opravljam (pridobitne, če je le mogoče) druge dejavnosti.
No, tudi subvencije koristim, če jih le morem. Meni enega dokumenta napisat, da dobim par jurjev res ni problem :-)

Pravim pa, če vam (tebi, Invictusu, imagodeiu in še enim parim, kar se spomnim) grejo subvencije za (rentabilne in ne-) kmetovalce v nos, pač naredite nekaj, ne pa da si dajete duška na forumu, ki ga nihče ne bere. Razen mogoče tistih, ki bi mogoče to celo spremenili, če bi informatiko približali kmetovalcem (in državi), česar pa ne bojo, ker pač ne bodo oni tega počeli, raje potrjevali problem na forumu.

Če bi jaz razvil tole, zagotovo ne bi bilo brezplačno, če pa bi mi država plačala, da vsaj delno zracionalizira svoje splošne subvencije, me, jasno, ne bi motilo. Jaz ne delam ničesar pro bono. Takšni sistemi, mimogrede, že obstajajo.

Kapitalizem je s svojo, recimo tržno, krutostjo, če smo že pošteni, očitno trajneši (in posledično boljši) sistem kot socializem...
Zdaj pa to dopovej še jugonostalgikom...

Še kakšno vprašanje, Matthai? :-)

Ok, ampak prototip pa bo potrebno narediti...
In prototipnim kmetijam dati nek popust, da sodelujejo.
Enkrat, ko bo približno delujoče, pa ponuditi vecim odjemalcem.
Subvencija od države za tak sistem pa verjetno samo lepa želja.

Ps: izgleda, da take swype kyboard ni vsemogočen...

Invictus je 11. nov 2018 ob 19:38 izjavil:

A si kaj naredil v to smer razen jamranja?

Nas ostalih to ne moti...

Saj ste imeli svojo kmečko stranko, bi pa tam to uredili...

Zveniš čisto tako kot nevedni forumski trol.
Ko zmanjka argumentov se pa obesiš na subvencije, traktorje, gnojnico, ...

Invictus je 12. nov 2018 ob 09:14 izjavil:

Če ste si kmetje nesposobni urediti svojo situacijo, niso drugi krivi...

Ne, to meni ni glavni problem...
Mene bolj zanima, kaj so kmetje pripravljeni storiti, če bi jim nekdo morda želel pomagati to rešiti.
In kdo je sogovornik na obeh straneh?

Datalabov farm management izgleda kar drag tudi z naročnino!
Mogoče je čas, da se pojavi kakšna ugodnejša konkurenca?
Majo dosti farm uporabnikov?

Invictus je 11. nov 2018 ob 19:38 izjavil:

Daniel je 10. nov 2018 ob 12:54 izjavil:

Marsikaj bi država lahko rešila, pa ni interesa. Denimo menjave zemljišč z namenom združevanja v večje parcele. Kolikor mi je znano zemljišča ne moreš kar menjati ampak moraš dejansko narediti dve prodajni pogodbi in od vrednosti zemljišč plačati davek, čeprav denarnega toka sploh ne ustvariš(menjava). Če si ob tem lasnik še manj kot 20 let pa se doda še davek na kapitalske dobičke odvisen od razlike v vrednosti, ko si njivo kupil in vrednostjo po GURSu. Kdo pri zdravi pameti naj potem gre v take postopke? Pa bi lahko s tem zmanjšali stroške vsaj za 1/3. Druga stvar, za katero bi morala poskrbeti država pa je obvezna komasacija. Ampak v te smeri se enostavno nič ne dogaja, niti ne kaže, da bi se kdaj v prihodnosti.

A si kaj naredil v to smer razen jamranja?

Nas ostalih to ne moti...

Saj ste imeli svojo kmečko stranko, bi pa tam to uredili...

In kaj naj ene par kmetov naredi proti državi ali pa če prefraziram, glede na to, da je zadružni sistem država v državi in tam nihče nič ne ukrepa, koga boš poklical oziroma kako boš protestiral, ko moraš biti ob šestih, sedmih zjutraj in šestih, sedmih zvečer v hlevu, čez dan pa vse ostalo delo? A se tebi zdi, da se lahko jaz ob taki količini dela vozim v LJ pred parlament, da bi me kdo upošteval? Ker drugače si praktično neviden.

O kmečki stranki pa meni ne govori, še nisem v tistih letih, da bi vedel, kaj so se šli takrat. Imamo sicer sindikat, ki pa je bolj sam sebi namen.

Datalab je predrag. Morda to lahko prodajajo Švicarjem, kamor so preselili firmo, v Slo pa s temi cenami ne bo šlo. Morda si lahko 1% kmetij privošči te cene, kljub vsem prednostim takega sistema. Obstaja sicer še neka USCOMova rešitev, ki je pa še nisem preizkusil.

gruntfürmich je 12. nov 2018 ob 11:59 izjavil:

looser je 12. nov 2018 ob 11:24 izjavil:

Mene bolj zanima, kaj so kmetje pripravljeni storiti, če bi jim nekdo morda želel pomagati to rešiti.

več molit!

A sploh moram komentirati? Sedaj mi je edino povsem jasno s kakim človekom imam opravka. Titula vsekakor zaslužena.

Ja, za vse bi bilo najbolje ukinit subvencije in prodajat hrano po realni ceni, v kateri je amortizacija (ne pretirane mašinerije), zavarovanje pridelka, delo, nek profit itd. Nekateri bi propadli, preživeli bi pa bi preživeli, in ne bi imeli več razloga za jamranje.

No, mi več ne bi imeli razloga, da poslušamo njihovo jamranje. Dokler nekomu nekaj plačuješ tako ni nikdar dovolj. Trg je pa pač trg, naj se z njim zmenijo.

Zakaj so cene prašičev v Avstriji nižje kot pri nas?
Imajo višje subvencije ali samo višje davke?
Ali so pa samo bolj delavni?
Čuden je ta svet...

Višje subvencije in pa njihova država precej ščiti lastni trg. Enostavno ne uvažajo, dokler imajo dovolj svoje surovine, kar pomeni, da njihove kmetije tudi lažje preživijo zaradi bolj stabilnega odkupa. Drugače pa so odkupne cene v Avstriji zmeraj višje kot v Sloveniji.

nevone je 13. nov 2018 ob 08:07 izjavil:

Prekleti kmetje, kako drago hrano prodajajo

Kmetje niste nič posebnega. Tako je v vseh panogah, le da kmet lahko poje, kar pridela, drugi morajo pa od kmeta kupit.

o+ nevone

Your point?

Your point?

Da smo vsi na istem.

o+ nevone

Utk je 13. nov 2018 ob 08:23 izjavil:

Nismo glih. Kmet lahko reče, da on pa že ne bo prodajal tega pa tega po 30 centov na kilo, ker itak bo dobil nekaj od subvencij. Če bi bil tistih 30 centov edini dohodek, bi pač prodal po tisti ceni in drugo leto kaj drugega posadil.

Dokler boš ti mislil, da lahko kmetija samo s subvencijo in neprodanim pridelkom preživi ne bo nič bolje. A misliš, da na bankah imajo razumevanje za to, da prideš ti tja in rečeš "sedaj vam pa ne bom odplačeval kredita, ker nisem želel prodati pridelka pod ceno"...

Daniel je 13. nov 2018 ob 08:29 izjavil:

Utk je 13. nov 2018 ob 08:23 izjavil:

Nismo glih. Kmet lahko reče, da on pa že ne bo prodajal tega pa tega po 30 centov na kilo, ker itak bo dobil nekaj od subvencij. Če bi bil tistih 30 centov edini dohodek, bi pač prodal po tisti ceni in drugo leto kaj drugega posadil.

Dokler boš ti mislil, da lahko kmetija samo s subvencijo in neprodanim pridelkom preživi ne bo nič bolje. A misliš, da na bankah imajo razumevanje za to, da prideš ti tja in rečeš "sedaj vam pa ne bom odplačeval kredita, ker nisem želel prodati pridelka pod ceno"...

Sej v tem je stvar, ni ji treba zares preživet ali pa naredit profita z vsem. Vsaka kmetija ima neko glavno dejavnost, tisto se že splača, in skoraj vsaka zraven posadi še kaj drugega. In če kaj uspe zaslužit še s tem v redu, če ne pa ne.

Jamranja itak (nikoli) ni treba upoštevat. Danes kupit normalno njivo, če nisi kmet in sosed, je nemogoče. Torej se splača.

Utk je 13. nov 2018 ob 08:14 izjavil:

Daniel je 13. nov 2018 ob 08:03 izjavil:

Me pa res zanima kdo bi bolj jamral, če se ukinejo subvencije in se vsa hrana v EU enotno podraži za 20 do 30%.

Hrana v trgovini se je v zadnjih 10-15 letih podražila za 200%, pa zato ni nihče lačen, ki ne bi bil tudi s cenejšo hrano. Pa itak da bi jamrali eno leto, potem bi bil pa mir za zmeraj. S subvencijami bo zmeraj problem.

Točno tole, kar si napisal. Hrana v TRGOVINI se je podražila. Po spominu ti lahko povem, da smo takrat, ko je ceno mleka regulirala še država (v obdobju pred EURom) za mleko dobili 72 tolarjev. To bi bilo preračunano v EUR današnjih 30 centov. Pred dvema letoma je bila cena mleka 24 centov, danes je 33, odvisno od povpraševanja. Sedaj mi pa ti mojster povej ali se je hrana podražila zaradi kmetov ali zaradi vseh ostalih v verigi, največ zaradi trgovine?

Stroški goriva in materiali, da ne omenjam ogromne podražitve strojev pa seveda tudi kmete bolj bremenijo, čeprav za svoj produkt ne dobijo praktično nič več kot takrat.

Še ena precej starejša primerjava bi bila, da smo lahko kakih 30 let nazaj prodali 1 ha kumine in kupili nakladalno prikolico. Danes manjše nakladalne prikolice stanejo od 35000 EUR navzgor, kaj bi moral posejati na njivo, da bi ustvaril toliko dobička?

Drugače pa so kmetje že dolgo za to, da se Subvencije ukinejo na ravni celotne EU (ne samo v eni državi, ker potem nisi naredil nič) in se hrana plača po normalni ceni. Niso pa za to države, saj bi s tem izgubile možnosti kontrole in ogromno služb v državnem aparatu.

Daniel je 13. nov 2018 ob 08:57 izjavil:

Utk je 13. nov 2018 ob 08:14 izjavil:

Daniel je 13. nov 2018 ob 08:03 izjavil:

Me pa res zanima kdo bi bolj jamral, če se ukinejo subvencije in se vsa hrana v EU enotno podraži za 20 do 30%.

Hrana v trgovini se je v zadnjih 10-15 letih podražila za 200%, pa zato ni nihče lačen, ki ne bi bil tudi s cenejšo hrano. Pa itak da bi jamrali eno leto, potem bi bil pa mir za zmeraj. S subvencijami bo zmeraj problem.

Točno tole, kar si napisal. Hrana v TRGOVINI se je podražila. Po spominu ti lahko povem, da smo takrat, ko je ceno mleka regulirala še država (v obdobju pred EURom) za mleko dobili 72 tolarjev. To bi bilo preračunano v EUR današnjih 30 centov. Pred dvema letoma je bila cena mleka 24 centov, danes je 33, odvisno od povpraševanja. Sedaj mi pa ti mojster povej ali se je hrana podražila zaradi kmetov ali zaradi vseh ostalih v verigi, največ zaradi trgovine?

Zakaj potem fantaziraš, da se bi po ukinitvi subvencij hrana podražila za 20-30 procentov? Če bi se mleko podražilo za mlekarno iz 33 na 40 centov, se zato ne bi rablo v trgovini za 20. Morda se bi, ampak to ne bi bil tvoj problem.

Stroški goriva in materiali, da ne omenjam ogromne podražitve strojev pa seveda tudi kmete bolj bremenijo, čeprav za svoj produkt ne dobijo praktično nič več kot takrat.

Še ena precej starejša primerjava bi bila, da smo lahko kakih 30 let nazaj prodali 1 ha kumine in kupili nakladalno prikolico. Danes manjše nakladalne prikolice stanejo od 35000 EUR navzgor, kaj bi moral posejati na njivo, da bi ustvaril toliko dobička?

No shit sherlock. Produktivnost po vseh panogah (tudi tistih ki delajo kmetijske stroje) se veča vsako leto za 3-5%, s tem BDP, in to pomeni, da moraš tudi ti vsako leto tolk več zaslužit, če hočeš samo držat isti nivo.

Drugače pa so kmetje že dolgo za to, da se Subvencije ukinejo na ravni celotne EU (ne samo v eni državi, ker potem nisi naredil nič) in se hrana plača po normalni ceni. Niso pa za to države, saj bi s tem izgubile možnosti kontrole in ogromno služb v državnem aparatu.

To bi pa rad videl kje uradno, da so kmetje po EU proti subvencijam in zakaj jim države tega ne dovolijo.

Sedaj mi pa ti mojster povej ali se je hrana podražila zaradi kmetov ali zaradi vseh ostalih v verigi, največ zaradi trgovine?

Zdaj mi pa ti povej, kako naj preživijo tisti, ki nimajo kmetije? To da vsi postanemo kmetje nazaj tudi ni rešitev.

o+ nevone

A zato imamo subvencije, da bi imeli ljudje raje kmete? Kdor ne zna kolk zares stanejo osnovne stvari, moka za štruco kruha, mleko itd., je pač bedak, kaj te briga kaj si misli.

Ne polagaj mi besed v usta. A sedaj delajo zastonj? Gre se samo za to, da je na koncu za vse zmeraj kriv kmet, čeprav bi se s to podražitvijo (zaradi ukinitve subvencij) zagotovo skušali okoristiti tudi ostali.

predelovalec nekaj vmes

A si ti predstavljaš kakšne stroške ima predelovalec ali trgovina in vsi zaposleni pri vseh teh dejavnostih mislijo, da dobijo premalo? Kupec pa tudi hoče poceni. Saj pravim, da imamo vsak svoje težave. Kmetje niste edini, niti niste na najslabšem, oz. kakor kdo.

o+ nevone

"iz 100 kg pšenice dobimo najmanj 50 kg moke iz katere se speče okrog 80 kg kruha za katerega dobi pek okrog 160 EUR, kmet pa od tega dobi ubogih 13 EUR".

Ampak kje je zdej problem za kmeta, v 13 evrih ali v 160? Sej ljudje lahko tudi kupijo direktno moko in bojo plačali za teh 80 kg kruha kakih 30 evrov, to pa ni več strašna razlika od 13, ker tam not je še elektrika, kvas, itd. Očitno so ljudje (veliko njih) pripravljeni plačat 110 evrov, da se ne rabijo ukvarjat s tem, ampak kaj to briga kmeta, kaj ima on s tem? Lahko samo prodaja svoj kruh, če hoče.

Če bi trgovec to kolikor dviga ceno dal dejansko delavcem bi se človek s tem še nekako strinjal, ker pa to raje vložijo v nove trgovske centre, oddaljene 500 metrov od obstoječih, s tem pa se pač ne morem strinjati.

Kupcev pa pol manj, ker jih nekaj ostane v starih centrih.

Daniel je 13. nov 2018 ob 11:42 izjavil:

Če bi trgovec to kolikor dviga ceno dal dejansko delavcem bi se človek s tem še nekako strinjal, ker pa to raje vložijo v nove trgovske centre, oddaljene 500 metrov od obstoječih, s tem pa se pač ne morem strinjati.

Jaz se tudi ne strinjam z vašimi traktorji, pa koga to briga? Trgovcev vsaj ne subvencioniramo.