Turčija - 20% padec valute v 12 urah , kaj točno se dogaja?

jb_j je 18. avg 2018 ob 16:05 izjavil:

zda so dale višje davke na jeklo in železo praktično vsem,
zdj bodo počas z davki in lastnim prispevkom, lahko počasi obudile industrijo,
ki je propadla v 80-ih.

lahko bi pa EU, dala nekaj pro bono, davčnih olajšav, če slučajno vidi turčijo kdaj kot del evrope.

Samo davki na jeklo in železo ne bi bili velik problem za Turčijo. Še enkrat, problem je v tem, da je Turčija zelo zadolžena v tujih valutah. Centralne banke, ki imajo roko nad temi valutami pa končujejo programe kvantitativnega sproščanja in nizkih obrestnih mer.

Turčija tudi slučjno ne bo edina v tem položaju, če se QT nadaljuje. In najbrž se bo.

jb_j je 18. avg 2018 ob 16:20 izjavil:

in na koncu se ugotovi,
da so praktično vse države finančno nevzdržne v kapitalizmu,
puf in puf in tiskanje novega denarja.
države pa iz leto v leto v nove pufe.

a je 1 država na svetu, ki lahko reče,
odplačal smo vse pufe in delamo dobiček?

Denar se tiska ker itak sproti izgublja vrednost zaradi pojava, ki se mu reče inflacija.

Zheegec je 18. avg 2018 ob 16:58 izjavil:

a je 1 država na svetu, ki lahko reče,
odplačal smo vse pufe in delamo dobiček?

Države tako ne delujejo. Država ni podjetje ali posameznik.

najlažje je tko rečt.
tut jst bi mel podjetje ali da bi sam bil posameznik,
ki bi lahko posloval le z izgubo,
pa bi na koncu rekel velik napredek sem naredil,
ali pa da bi bilo takšno podjetje za 10 generacij, ali da bi mojih 10 naslednjih generacij lahko tako poslovalo.

tega v resničnem življenju ni, razen pri državah.
z izjemo rusov, pred zadolževanjem, ki so bili država praktično brez pufov na ostali svet.

jb_j je 18. avg 2018 ob 17:51 izjavil:

tut jst bi mel podjetje ali da bi sam bil posameznik,
ki bi lahko posloval le z izgubo,
pa bi na koncu rekel velik napredek sem naredil,
ali pa da bi bilo takšno podjetje za 10 generacij, ali da bi mojih 10 naslednjih generacij lahko tako poslovalo.

tega v resničnem življenju ni, razen pri državah.
z izjemo rusov, pred zadolževanjem, ki so bili država praktično brez pufov na ostali svet.

Ti očitno ne razumeš, kaj pravzaprav je država in kaj je njena vloga. Sicer pa, če si si izbral za vzor Rusijo si izbral napačno državo, ker Rusija je cca 18,19 let nazaj praktično bankrotirala.

MadMen je 18. avg 2018 ob 18:26 izjavil:

jb_j je 18. avg 2018 ob 17:51 izjavil:

tut jst bi mel podjetje ali da bi sam bil posameznik,
ki bi lahko posloval le z izgubo,
pa bi na koncu rekel velik napredek sem naredil,
ali pa da bi bilo takšno podjetje za 10 generacij, ali da bi mojih 10 naslednjih generacij lahko tako poslovalo.

tega v resničnem življenju ni, razen pri državah.
z izjemo rusov, pred zadolževanjem, ki so bili država praktično brez pufov na ostali svet.

Ti očitno ne razumeš, kaj pravzaprav je država in kaj je njena vloga. Sicer pa, če si si izbral za vzor Rusijo si izbral napačno državo, ker Rusija je cca 18,19 let nazaj praktično bankrotirala.

Rusija se ne zadolzuje. Je ena izmed drzav z najmanj dolga. Slovenija bi ze zdavnaj bankrotirala ce se ne bi vedno vec zadolzevala. Zdaj je dolg ze toliksen, da ga bo tezko vrnit skupaj z nabiranjem obresti.

jb_j je 18. avg 2018 ob 16:20 izjavil:

in na koncu se ugotovi,
da so praktično vse države finančno nevzdržne v kapitalizmu,
puf in puf in tiskanje novega denarja.
države pa iz leto v leto v nove pufe.

a je 1 država na svetu, ki lahko reče,
odplačal smo vse pufe in delamo dobiček?

Norveška =) A nimajo viška keša na individualnih računih državljanov od nafte?

Ena od držav brez zunanjega dolga, vsaj do Zahoda, je bila Romunija pod Ceausescom. Nicolae Ceau%C8%99escu @ Wikipedia
1980s austerity policy in Romania @ Wikipedia

No, to je plačal s strelskim vodom.

branimirII je 19. avg 2018 ob 01:02 izjavil:

Zheegec je 18. avg 2018 ob 20:09 izjavil:

Norveška bi sicer z lahkoto odplačala svoj dolg, če bi želela. Ampak bi si s tem preveč škodovala in nič profitirala.

Ce bi norveski pustili, da odplaca ves dolg, bi postala neodvisna. To pa nekaterim ni v interesu.

Neodvisna od? Saj Norveška ima denar v svojem skladu, lahko odplača dolgove danes če želi. Nihče ne bo zavrnil njihovega denarja.

Zakaj potem ne odplaca ce lahko

Ker so obresti na njihov dolg nižje, kot pa njihov sklad letno pridobi na vrednosti, torej je bolj profitabilno imeti denar v skladu

Bolj pomembno - ker veliki delež Norveškega dolga držijo norveška podjetja in državljani (posamezno ali pa preko pokojninskih skladov). Za ta podjetja in državljane so Norveške obveznice super varna investicija, ki bo z 99,999% verjenostjo odplačana in prinaša solidno obrestno mero.

Bill Clinton je bil zelo ponosen, ko med njegovim predsedovanjem Amerika ni imela deficita, ampak je imela celo proračunski presežek. Ker je imela proračunski presežek, ni izdajala obveznic. Zato podjetja, posamezniki in pokojninski skladi niso mogli določenega procenta svojih investicij dati v varne US obveznice. Ker so še vedno želeli določen procent svojih investicij imeti vložene v neko zelo varno stvar (določeni skladi so celo obvezani imeti velik % v varnih investicijah), so potem vlagali v inštrument, ki je po varnosti bil ocenjen (s strani rating agencij) kot drugi najbolj varen, takoj za US državnimi obveznicami. To so bile razne nepremičninske obveznice. In do leta 2008 so imeli celo nadprovprečne donose! Potem pa je večino teh "varnih investicij" naenkrat šlo na $0. Za večino pokojninskih skladov in za celo US ekonomijo bi bilo bistveno bolje, če bi vlada imela tudi tista leta primanjkljaj.

Torej po tvoji logiki je boljse placevati obresti kot pa uporabiti ta denar za nekaj bolj koristnega

1. Obresti so nekaj, kar plačaš v prihodnosti. Denar, ki ga boš leta 2030 plačal za (whatever) ne moreš porabiti danes za gradnjo novega mostu.
2. Če služiš več z denarjem v skladu, kot plačuješ v obrestih, zakaj bi denar iz sklada porabil za odplačevanje dolga in s tem prihranek na obrestih?
3. Večino obresti plačuješ lastnemu narodu in gospodarstvu (če si Norveška)
4. Tvoj narod in gospodarstvo potrebuje neko zelo varno investicijo za en del svojega denarja. Drug del denarja lahko isti narod in gospodarstvo vloži v kaj bolj tveganega

bobby je 11. avg 2018 ob 09:56 izjavil:

branimirII je 11. avg 2018 ob 09:48 izjavil:

Jaz bom pocakal, da se pade za 33% potem pa grem kupovat dokler kitajci vsega ne kupijo.

Kaj bi pa ti kupoval?

Če ne veš, kaj kupovat v Turčiji je boljše, da ostaneš doma na kmetiji....

1. Ce placas v prihodnost z obrestmi vred je to zastojn?

Nikjer nisem rekel, da je to zastonj. Samo, da obresti, ki jih boš plačeval čez nekaj let ne moreš porabiti danes za gradnjo mostu, ker pač ta denar še ne obstaja.

2. Sej se da sluzit z denarjem v skladu tudi brez posojil. Itak imajo denar kot pravis.

Sklad ni vzel posojil, sklad ima svoj denar - večinoma od naftnih prihodkov. Posojila je vzela država. Država bi lahko rekla skladu, naj proda del premoženja in potem to uporabila za predčasno odplačilo posojil. Ampak ta denar v skladu prinaša višje prihodke, kot so obresti za posojila.

3. Ne verjamem

Od razvitih držav imajo USA največji odstotek dolga v rokah tujcev. 47% če smo točni. Torej celo v US je 53% njihovega dolga v lasti domačih podjetij, posameznikov in skladov. Polovico obresti US dolga gre avtomatsko nazaj v lastno ekonomijo in s tem nazaj v US zakladnico.

4. Varne investicije ni, vsake toliko let pride zlom gospodarstva. Naravni ciklus.

Potem pa daj ves denar v eno kriptovaluto, kajne? Itak ni nobene "varne investicije" in je vse isto... Če nisi opazil, pri zadnji gospodarski krizi velika večina držav ni bankrotirala. Cel kup podjetij pa je.

Lonsarg je 18. avg 2018 ob 13:01 izjavil:

Očitno se ne zavedaš da je prodor Ameriških podjetij na EU trg GROMOZANSKO večji kot prodor EU podjetij na Ameriški trg. Namreč ta fakt demantira vse kar si zgoraj povedal.

EU se podreja vojaškim željam Amerike zgolj zaradi strahu pred Rusi, morda upravičeno morda ne, who knows.

Pa res, tega nisem vedel. Očitno si ti iz paralelnega vesolja.

https://www.census.gov/foreign-trade/ba...

A to vam zdaj spirajo ozgane s tem, da se je dobr zadolzevat

Ni se "dobro" zadolževati. Kot posameznik. Ampak tudi ni ravno konec sveta samo po sebi (o izjemah lahko kasneje). Država je precej drugačna stvar. Sploh pa država z lastno valuto. Pa deficit ne pomeni nujno, da se mora država zadolževati (izdajati obveznice). Tako se države trenutno odločajo. Zadolževanje ima tudi svojo mejo, nikjer nisem rekel, da mora država kar v neskončnost deficitno zapravljati (in izdajati obveznice), ker bo to sledilo v velik presežek denarja in inflacijo valute in/ali pa assetov.

Torej ti trdis, da prej ko se ni obstajalo zadolzevane drzav, da niso zmogli zgradit enega mostu, ker ni bilo denarja.

Kje pa to trdim? Na izjavo "Torej po tvoji logiki je boljse placevati obresti kot pa uporabiti ta denar za nekaj bolj koristnega" sem odgovoril, da denar, ki ga boš leta 2040 plačeval za odplačevanje obresti še ne obstaja. Račun za 2040 obresti bo izdan leta 2040 in plačan 2040, ne moreš ga pa leta 2018 porabiti za gradnjo mostu, ker ne obstaja. Obresti, ki si jih plačal leta 2018 so obresti na denar, ki si ga leta 1990 uporabil za gradnjo mostu in ta most je z lahkoto prinesel več GDP, kot pa ti plačaš obresti leta 2018 na ta denar. Seveda je problem, če si denar leta 1990 uporabil za proizvodnjo orožja,...

Ni pomemben odstotek dolga v rokah domacih podjetij ker to je vecinoma zaseben denar ne drzavni

Državni dolg v rokah domačih podjetij (in posameznikov) je po definiciji zasebni denar. Preberi zakaj smo se sploh šli to debato, ker komentiraš samo na en stavek v širši debati.

Kaj ti pomeni, ce gre polovico dolga v lastno ekonomijo ce je to dolgorocno slabo za drzavo in davkoplacevalce.

Zakaj bi bilo slabo? Če govorimo o primeru Norveške, je to super. Država lahko ta denar takoj danes porabi za gradnjo mostu. Državljani in podjetja dobijo v roke državne obveznice, ki so precej zanesljiva investicija in jim prinesejo sicer skromne, a zanesljive obresti. Država potem odplača ta denar in pripadajoče obresti lastnim državljanom, ki ta denar porabijo v domači ekonomiji in s tem povečajo prihodke državi. Vmes pa se vsi vozijo po novem mostu.

Seveda je ta računica bistveno slabša, če se namesto mostu zgradi bombe. Best-case scenario za bombe je to, da neuporabljene ležijo v skladišču.

Je pa koristno za 1% privatnikov, ki se vedno bolj bogatijo in spredajo vpliv in moc po svetu in monopolu.

Državni dolg tudi približno ni to. Davčna struktura in Quantitative Easing pa so vsekakor.

Tebe so samo ti 1% prestrašili, da se bojiš (in voliš v tej smeri) stvari, ki jim najmanj koristijo. Bi imel Jeff Bezos samo $148 miljard premoženja namesto $150 miljard, če državne obveznice ne bi obstajale? Najbrž ja. Samo, če bi nekdo pošteno obdavčil kapitalske dobičke in če QE nikoli ne bi obstajal, bi imel Jeff Bezos $5 miljard. Kar bi bilo bistveno boljše za cel planet. Zakaj pa misliš, da bogati v US (recimo Koch brothers) strašijo na veliko z javnim dolgom? Hočejo celo zapisati prepoved javnega zadolževanja (=balanced budgets) v ustavo. Misliš, da bi bili proti nečemu, kar jim prinaša noro veliko denarja?

joze67 je 17. avg 2018 ob 12:46 izjavil:

Matr mora bit luštn če si Smrekar1 in ti je vse jasn.

However, Mason’s thesis was opposed by historian Richard Overy who wrote that Germany's economic problems could not explain aggression against Poland and that the reasons for the outbreak of war were due to the ideological choices made by the Nazi leadership.

Temu tipu, recimo, ni. (vir)

Govoriva samo o agresiji na Poljsko ali agresiji na Poljsko leta 1939?

Agresija na Poljsko je bila posledica ideoloških teženj NSADP, da je do nje prišlo leta 1939 in ne 1942 je posledica gospodarskih realnosti.

Ja, lepo je biti Smrekar1.

Tax the rich. 100% davek na ves denar v davčnih oazah bi bil dober začetek. Okoli ~$30 biljonov.

No ja, ni ves denar v davčnih oazah sporen. En del izvira iz kriminalnih storitev, kar je zrelo za odvzem, en del pa kot bolj ali manj legalna optimizacija. In za samo del tega denarja so države, od koder denar izhaja, prikrajšane. Levičarji radi opletajo s številkami koliko denarja se prenakaže in da bi to vse moral biti prihodek matičnega davčnega urada, kar pa seveda ni res. Številke pokažejo, da recimo za Slovenijo davčne oaze niso nič v primerjavi s krajami tipa avtocestni križ, TEŠ6, nacionalni interes, državna srebrnina, dokapitalizacije NLB, Mure, drugim tirom in maketami zanj (da se na gromozanski javni sektor, žilne opornice, prirejene razpise in milijon drugih stvari sploh ne spravimo). Ne, ni prav, pravilno bi bilo, da se ti davki poberejo lokalno, ampak niti slučajno ni tak bau bau kot se prikazuje (medtem, ko nas že stotič peljejo na led).

100% konfiskacija denarja v davčnih oazah je zelo zelo blag in prijazen predlog. V večini držav (iz katerih so lastniki denarja v davčnih oazah) običajni smrtniki za neplačilo davka plačajo visoke obresti ter stroške in gredo lahko tudi v zapor. Alternativno bi lahko lastnikom denarja v davčnih oazah ponudili tudi drugo opcijo, to bi bilo plačilo davka kateremu so se izognili in pa vsakemu posamezniku par 100 let zaporne kazni.

Tukaj se gre za nameren zločin. Recimo da jaz oropam banko in poberem 1000EUR, potem pa teh 1000EUR položim na lastni tekoči račun. En mesec kasneje ugotovijo, da sem zagrešil rop za 1000EUR. Moja kazen ne bo vrnitev teh 1000EUR in adijo. To ne bi imelo nobenega smisla.

Klasični, levičarski, primer nepoznavanja razlike med davčnim optimiziranjem (ki je legalen) in kriminalnim dejanjem. Ker če bi bilo tako enostavno kot si ti romantično domišljaš, potem je to enostavno narediti praktično čez noč. Od bank pridobiš podatke o nakazilih v davčne oaze in vsem pošlješ položnico za nakazani znesek. Plus obresti in 100 let zapora. To je lahko opravljeno do malice. Stvari, včasih na srečo, včasih ne, niso tako enostavne. Je zakon slab in bi lahko bil boljši? To pa ni stvar podjetij, ki nakazujejo denar v oaze, njihov moto je enak kot tvoj - legalno plačati čim manj davka.

Ampak zanimivo, da to obstaja že desetljetja, pa še kar volimo ljudi, ki tega stanja ne bi popravili? Politiki so samo obraz ljudstva - imamo to, kar volimo, kar nam je konec koncev všeč. In ker je tega denarja "smešno" malo v primerjavi z vsemi ostalimi fiaski, ki se jih gremo, se to kar lepo preskoči. Pride pa prav, ko je treba kakšno levo parolo pripeljati na plano.
Na kakšnem tujem forumu, kjer je omejencev bistveno več kot tule, redno berem kako bi bil svet lepši, če bi Apple plačal kar ima plačati in če bi to dobili ljudje. Ko pa pogledaš kaj točno bi "moral" plačati pa vidiš, da to za povprečnega Johna predstavlja sok iz tetrapaka. Toliko, kot Apple, Google, Microsoft in ostalih milijon firm v desetljetju opere, nanese ravno za eno pico na osebo. Medtem se pa prikladno ignorira, da je _letni_ proračun samo ZDA vojske 700 milijard $. Povedano drugače, celotni tax revenue loss (ki je najbrž navit, da se bolj grozno sliši) _celotnega_ sveta zaradi davčnih oaz ustreza tretjini vojaškega proračuna ZDA.

Pridi na pivo, je mrzlo, pa pošteno sem davek plačal, ko sem ga kupil :)

Pa še to: izračun manjka davkov se konča s temi podatki. Zanimivo bi bilo videti, za koliko se na dolgi rok ta številka zmanjša, ker lahko firme več zapravijo za investicije. Pa seveda kakšne bi bile oaze, koliko denarja bi jim morali poslati, če se tja ne bi stekale vse te milijarde.

Zheegec je 20. avg 2018 ob 17:37 izjavil:

Razlika med "davčnim optimiziranjem" povprečnega državljana in "davčnim optimiziranjem" bogatih (in še bolj važno - mednarodnih korporacij) je to, da so pisci zakonov ki so prinesli te "davčne optimizacije" napisali zakone točno tako, da ima povprečni državljan s tem izgubo. Fiksni stroški za izmikanje davka Applu pomenijo 0,00001% prihrankov s to prakso. Fiksni stroški za izmikanje davka povprečnemu Slovencu pa pomenijo 120% prihrankov s to prakso in s tem na koncu 20% izgubo. Davčne optimizacije, ki se povprečnemu Slovencu splačajo, pa so nelegalne in vodijo v zapor.

Ampak tako kot zakonodaja giveth, lahko zakonodaja tudi taketh away.

In pa še kot fun zanimivost; ker si kapitalist (tako, kot jaz), ti je moja politika zelo v interesu. Denar v davčnih oazah trenutno samo sedi tam in počne nič. Če se ta denar pošteno obdavči (100% davek in no jail time je moj kompromisni predlog) in se ga samo preprosto razporedi med državljane (helicopter money), ga bo ~90% državljanov takoj porabilo za storitve in dobrine. Kar bo dobro za gospodarstvo in vse kapitaliste, ki bodo imeli višje dobičke.

P.s.: Hello, Peter

???? Tudi ti lahko odpreš SP in delažpreko ti davčne oaze. Noben ti to ne preprečuje.

A joo kot so nekateri majhni...
The Tax Justice Network estimated in 2012 that global tax revenue lost to tax havens was circa $190 to $255 billion per year (assuming a 3% capital gains rate, a 30% capital gains tax rate, and $21 to $32 trillion hidden in tax havens.
Iz Slovenije je pobegnilo.... no tisti desni pravijo 71 miljard...

Zanimivo, ko pa 135 milijard samo v letu 2014 ni premaknilo ničesar. Bo treba ekonomista zamenjat ;)

Če ne predpostavimo nobene kazni za izogibanje davkom

Izogibaš se tudi ti. Če se legalno je vse ok in je treba spremeniti zakonodajo, če se ti zdi, da se jemlje premalo. Če je nelegalno, potem pa ne vem zakaj nikogar ne oglobijo, saj je jasno kdo je koliko kam nakazal.

Zadeva je podobna kot vožnja skozi naselje s 53km/h. Največja dovoljena hitrost je 50km/h, ampak če greš 53, ti pa ne morejo napisati kazni, ker piše, da so tisti trije kilometri pa možno odstopanje pri meritvi. Dvomim, da si se že sam prijavil in plačal kazen, ker si vedel, da si šel 53, čeprav ti ni treba.

nekikr je 20. avg 2018 ob 21:45 izjavil:

Zadeva je podobna kot vožnja skozi naselje s 53km/h. Največja dovoljena hitrost je 50km/h, ampak če greš 53, ti pa ne morejo napisati kazni, ker piše, da so tisti trije kilometri pa možno odstopanje pri meritvi. Dvomim, da si se že sam prijavil in plačal kazen, ker si vedel, da si šel 53, čeprav ti ni treba.

Lahko ti spišejo kazen, če voziš 53 km/h in namerijo 56 km/h. Meritev lahko odstopa za 3 km/h v obe smeri, upoštevati morajo zate ugodnejšo varianto.
Poleg tega me zanima kako si vedel, da si vozil 53 km/h? Števec v avtomobilu je precej manj natančen od policijskega radarja in kalibriran tako, da laže navzgor.

Pri štetju denarja merske negotovosti nimaš.

nekikr je 21. avg 2018 ob 10:08 izjavil:

Sigurno sem tudi kakšno vejico pozabil, daj še to najdi.

Možno. Si hotel reči kaj takega?

Zadeva je podobna kot vožnja skozi naselje s 5,3km/h. Največja dovoljena hitrost je 50km/h, ampak če greš 5,3 ti pa ne morejo napisati kazni, ker piše, da so tisti trije kilometri pa možno odstopanje pri meritvi.

No, potem pa vseeno povej, koliko več davka plačaš, kot bi ga moral?

Bralno razumevanje ti ne gre.

Hotel sem ti dopovedati, da si izbral popolnoma neprimerno primerjavo. Kazen za 53 km/h ti vsekakor lahko napišejo, če ti lahko dokažejo, da si res vozil vsaj 53 km/h. Ne gre se za toleranco, gre se za to, da merilnik hitrosti ni dovolj natančen, da bi pri izmerjeni hitrosti 53 km/h lahko trdili, da je šlo za kršitev predpisov.

Zdaj mi pa povej kako iz tega prideš na to, da moram plačevati več davka, kot mi to nalaga zakonodaja. Veliko sreče.

louser je 21. avg 2018 ob 10:42 izjavil:

AFAIK se ne gre zato, da bi merilne naprave bile nenatančne, ampak gre za to, da je to zakonodaja še iz časov, ko so merilne naprave bile nenatačne.

Ergo, problem je v nenatančnosti naprav.

Kako iz tega prideš na prostovoljne prispevke državi me še vedno zelo zanima.

Zanimivo, ko pa 135 milijard samo v letu 2014 ni premaknilo ničesar. Bo treba ekonomista zamenjat ;)

Okoli $40 miljard od tega je samo US pomoč Izraelu, ki se uradno šteje kot "foreign aid". V zameno je Izrael obvezan, da kupi od US orožje v isti vrednosti. Foreign aid je v veliki večini vojaška "pomoč". Celo denar, ki je šel za podporo Al Qaede v Siriji se šteje kot "foreign aid". Na drugi strani daje US Palestini okoli $1 miljardo na leto (da si lajšajo vest in lahko rečejo, da "pomagajo"), velika večina tega denarja pa dejansko gre za lajšanje ekstremne revščine.

Če je vsem jasno, da se vsaj trilijon milijard vsako sredo preteče iz Slovenije v davčne oaze

Kot že prej rečeno, to v Sloveniji ni takšen problem. Mi smo kar več direktno porabili za reševanje pogoltnih ljudi, recimo socializiranje dolgov Mariborske nadškofije nas je prišlo ~1€ miljardo, kar je za Slovenijo zelo veliko. Molimo!!