☰

» »

Kateri e-bralnik?

Kateri e-bralnik?

««
19 / 19
»
»»

_kapadimul ::

Hvala za odgovor.
Kindla ai že lastim, pa bi rad več slovenskih knjig bral.
Za Amazon in kindle je kar nekaj stvari zastonj, nekatere knjige samo nekj centov. To je vse lepo in prav. Za izposojo slo knjig v knjižnicah pa je Ela verjetno nujno zlo.

Tudi s calibre sem nalagal knjige. Samo si je pa super kaj tudi izposoditi brez telovadbe z raznimi programi.

estons ::

Drugače, če bi rad čim ceneje prišel čez s knjigami, nekatere ameriške knjižnice (npr Queens Public Library) ti omogočajo, da se vpišeš v knjižnico online in če bralnik podpira, lahko direktno izposojaš e-knjige (Libby/Overdrive).

WhiteAngel ::

Naročil Boox Note Air 4C iz Boox Euro shopa. Poročam, ko pride. Barve rabim predvsem za branje strokovnih PDFjev (grafi...), delanje zapiskov/brainstormanje in za označevanje pri notah. Idealka bi bil barven A4, vendar ga že 2 leti čakam in sem obupal. Trenutno imam prastarega Pocketbook 903.

bolhka ::

Kakšne so izkušnje s Kindlom sedaj? Občasno berem iz Ele in imam PocketBook, kjer vse to lepo deluje, ampak vedno me je zanimal Kindle (vem, zakaj bi človek imel več bralnikov?). Zanima me, če je nakup Kindla danes vreden (če živiš v slo)? Čisto tako, tudi iz strojnega vidika. Vem, da si malo bolj zaprt v Amazonov ekosistem (kar mi ni všeč), ampak če se še vedno da preko Calibre, potem ni problem.

Gledal sem tudi Kobo, ampak si nekje na istem, kot če kupiš Kindle. Podpore za naše knjižnice ni.

Badwolff ::

Če bereš samo v slovenščini, potem bl ne
Ostali funkcioniramo brez težav
Isti odgovor za Kobo
Imamo oba doma

bolhka ::

Ma berem tudi angleške. Kaj pa primerjava Kindle/Kobo? Je Kindle kaj bolj iz uporabniškega vidika (vmesnik)?

Badwolff ::

Isti šmorn, majhne razlike
Men je kobo mal bolj všeč, ampak za advanced userja je tu tu

Legon ::

Tocno to, za samo branje knjig so razlike miniaturne. Vzames tisto kar dobis v danem trenutku ugodneje. Kindlova bistvena prednost je ekosistem, koliko pa komu to pomeni je pa stvar osebne presoje. In pa seveda izposoja knjig v Sloveniji. Ce to rabis, potem kindle odpade.

Sideloading preko Calibre deluje brez tezav. Je pa vsekakor na mestu vprasanje zakaj bi clovek rabil dva ebralnika hkrati.

Badwolff ::

Legon je izjavil:

Tocno to, za samo branje knjig so razlike miniaturne. Vzames tisto kar dobis v danem trenutku ugodneje. Kindlova bistvena prednost je ekosistem, koliko pa komu to pomeni je pa stvar osebne presoje. In pa seveda izposoja knjig v Sloveniji. Ce to rabis, potem kindle odpade.

Sideloading preko Calibre deluje brez tezav. Je pa vsekakor na mestu vprasanje zakaj bi clovek rabil dva ebralnika hkrati.


True, če si sam, je to odveč. Razen zarad firbca.
Če sta dva maš komot dva različna, nobenih težav s prenašanjem knjig ipd.

Wolfie ::

A mislite, da bo cena Kindla PW še kaj nižja na Cyber Monday?

tabonir ::

WhiteAngel je izjavil:

Naročil Boox Note Air 4C iz Boox Euro shopa. Poročam, ko pride. Barve rabim predvsem za branje strokovnih PDFjev (grafi...), delanje zapiskov/brainstormanje in za označevanje pri notah. Idealka bi bil barven A4, vendar ga že 2 leti čakam in sem obupal. Trenutno imam prastarega Pocketbook 903.


Kakšne so izkušnje? Je zaslon dovolj svetel?

bajcert ::

Je že kaj novega glede podpore ne droid bralnikom na Cobbis Ela?

theStranger ::

bajcert je izjavil:

Je že kaj novega glede podpore ne droid bralnikom na Cobbis Ela?


Na Pocketbook Inkpad 4 izposoja preko Cobiss Ela deluje...

_marc_ ::

Kaj pa glede Cobota, je kaj novega?

cordoba ::

Zdravo. Zase kupujem en barvni e-bralnik. Radi bi si sam naložil revije, knjige itd, večnoma PDF. Uč sem vrgel na tole android zadevo, všeč mi je tudi usb c polnenje , ker jih je že kar nekaj pri hiši.
https://www.mimovrste.com/e-bralniki/on...
Je to to, ga kdo ima in kako je zadovoljen?

k4vz0024 ::

Za pdf min. 10"!

cordoba ::

Aja, je ful premajhno? 10ka je 700 eur, pol raje tablico android vzamem....

WhiteAngel ::

cordoba je izjavil:

Zdravo. Zase kupujem en barvni e-bralnik. Radi bi si sam naložil revije, knjige itd, večnoma PDF. Uč sem vrgel na tole android zadevo, všeč mi je tudi usb c polnenje , ker jih je že kar nekaj pri hiši.
https://www.mimovrste.com/e-bralniki/on...
Je to to, ga kdo ima in kako je zadovoljen?


Jaz mam Boox 4C, ki je večji (A5 velikost). Odličen v vseh pogledih (pisanje paper-like občutek za zapiske in kracanje po PDFjih, polnokrven Android, baterija, teža, backlight), razen pri kontrastu bi bil lahko boljši (bela je premalo bela, šele backlight jo naredi res belo). Rabiš dobro svetlobo od zunaj, če nočeš nič backlighta uporabljat.

Za 520€ sem ga vzel tule: https://www.pospartner.si/racunalnistvo...

Zgodovina sprememb…

k4vz0024 ::

k4vz0024 je izjavil:

Za pdf min. 10"!


Za baravne pdf dokumente, stripe je barvna tablica boljša, razen če te ne motijo sprane barve! Slaba belina.....

Edino za oči je e-ink daleč najboljša izbira! Zdravje pač stane...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: k4vz0024 ()

WhiteAngel ::

k4vz0024 je izjavil:

k4vz0024 je izjavil:

Za pdf min. 10"!


Za baravne pdf dokumente, stripe je barvna tablica boljša, razen če te ne motijo sprane barve! Slaba belina.....


Meni osebno so barve nujne, ker ga veliko uporabljam za brainstormat in zapiske delat. Tudi kracanje po notah z rdečo prav pride. Pa branje tehničnih PDF-jev (in epubov), ki rabijo barve pri grafih in shemah.

k4vz0024 ::

@WhiteAngel, stvar osebnih preferenc in specifične rabe. Jaz ga uporabljam poleg branja tudi za službene zapiske. Zame je idealna velikost A4, ker ga uporabljam v pisarni. Barv ne pogrešam, pogrešam pa TF slot. Za barvne zadeve tablic z OLED. Na poti pa 10" W/B. Za ohranitev vida bom plačal tudi 2k, če bo treba... Tablico/bralnik se da zmenjati, oči pač ne...

WhiteAngel ::

k4vz0024 je izjavil:

@WhiteAngel, stvar osebnih preferenc in specifične rabe. Jaz ga uporabljam poleg branja tudi za službene zapiske. Zame je idealna velikost A4, ker ga uporabljam v pisarni. Barv ne pogrešam, pogrešam pa TF slot. Za barvne zadeve tablic z OLED. Na poti pa 10" W/B. Za ohranitev vida bom plačal tudi 2k, če bo treba... Tablico/bralnik se da zmenjati, oči pač ne...


Ja, tudi jaz čakam barvni A4 bralnik, a sem obupal in kupil 10"...

BojanE ::

Naj še nekaj sam o tem dodam, saj se ukvarjam tudi z ePub authoringom in imam nekaj izkušenj s tem. e-bralnik ima ključno prednost pred tablico (telefonom) - zaslon, ki ne seva, temveč je še najbližje temu, kar je tisk. So pa cenovno dostopni modeli do 7", vse, kar je več, pa je že cenovno precej visoko.
Sam imam Kobo 7". Ob slabi svetlobi je z vključeno vgrajeno lučko pravi luksuz za branje. Ker so knjige majhne datoteke, jih gre v pomnilnik ogromno. Baterija traja zelo dolgo, neprimerljivo dlje s tablico, ki je zelo slaba naprava zgolj za branje statičnih publikacij.
V zadnjem času so prišli še barvni e-bralniki, ki so odlični za svoj namen. Seveda tudi ti ne morejo nadomestiti tabličnih zadev, saj to ni njihov namen. Za gledanje filmov in brskanje po spletu je e-bralnik zelo neergonomična zadeva.
Se pa bralniki ločijo predvsem po ergonomiji, kakovosti izdelave in ekosistemu. Za bralce v ne-slovenskih jezikih je Kindle super, za bralstvo, ki želi brati v slovenščini (ja, tudi takšni obstajamo), pa je Kobo najbrž najbolj ergonomična rešitev. Ta funkcionalnost ogleda fotk, filmov ipd. pa so tablice ali telefoni (če vam je milo zreti drobne slike).

Groot ::

No na mestu je opozorilo, da tudi Kobo trenutno ni ergonomična rešitev za tiste, ki si želijo literature v slovenščini. Naj bi se zadeva sicer spremenila, ampak napoved do oonca 2024 je že passe.

Pa da ne bo pomote, tudi sam preferiram Kobo napram Kindlu, kot že izpostavljeno v tej temi. Ampak trenutno sta žal oba omejena glede slovenskih knjig.

Legon ::

Ravno tako je treba zelo z rezervo jemat, da so barvni e-readery odlični za svoj namen. Ker njihov problem je, da v bistvu težko najdeš njihov namen. Gre za izjemno nišen produkt in je treba zelo dobro razmislit zakaj bi to imel. Kakovost barv niti približno ni na nivoju in do sedaj, razen za kak slabo oblikovan pdf, kjer brez barv težko ločiš stvari ali pa kot je bilo zgoraj omenjeno delanje zapiskov, nimajo dodane vrednosti. Pa še pri tem hitro trčiš v dejstvo, da bi za lagodno delo v takem primeru rabil 12 inch ali še raje kar A4 velikost. IMO je za 99% populacije boljša rešitev klasičen e-bralnik + tablica.

BTW, dajta si pogledat kaj pomeni beseeda ergonimičen... Ker to, da niti Kobo niti Kindle ne omogočata izposoje knjig v slovenskih kjižnicah, nima nič z ergonomijo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Legon ()

BojanE ::

Ja, poznam težave platforme Ela in so mi popolnoma nerazumljive. Smisel izposoje e-knjig je, da jih lahko naložiš na vsak bralnik, ki podpira ustrezni format. Ela zahteva ePub3, ki ga Kindle neposredno ne podpira (kolikor vem, upam, da se motim), a Amazon neposredno ne podpira slovenščine (izkusil). Barvni e-bralniki so pač šele na začetku, a tehnologija barvnega e-ink se bo zagotovo izboljšala.
Sam uporabljam Kobo 7" in mi je s stališča ergonomije odličen in predvsem neproblematičen. Ker je odporen na vodo, je super za branje v toplicah ali banji. 7" model je pa najmanj, kar mi sede in 10" se mi zdijo malce predragi (Kobo Elipsa 10,3" pride cca 500 evričev). Od bralnika zahtevam samo eno preprosto stvar - branje e-publikacij. Branje na tablici pa mi nikakor ne sede. Preizkusil, a me je izkušnja razočarala.
O znamkah, kot so PocketBook, Onyx, celo na Lenovo sem naletel, pa ne morem govoriti, ker nimam izkušenj.
A ker imamo ljudje različne želje, različne prioritete, imamo različne potrebe po tehnikalijah. Hvala bogu za konkurenco na trgu.

Legon ::

Problem izposoje slovenskih knjig ni v podpri takim ali drugačnim formatom ampak v zelo restriktivni obliki DRM, ki onemogoča uporabo na velikem številu ebralnikov vključno z Kindolom in Kobo.

7"-8" ČB bralnik je tudi zame optimalna izbira za branje knjig. Sicer uporabljam paperwhite, ker je bil pač cenejši

Za recimo branje stripov pa prisegam na 11" tablico, ker je barvni e-ink še zelo daleč od uporabnosti, kar v praksi pomeni, da je neuporaben, razen za res nišne namene. Kaj bo ko bo je druga zgodba, ampak kdor danes kupuje barvni ebralnik, mora dobro razmislit zakaj, zato je res zgrešeno govorit o tem, da so odlični za namen, ki za večino ne obstaja.

BojanE ::

Glede Ele imam kar nekaj pritožb in nekatere omejitve, ki jih ima ta platforma, so tipični produkt "slovenskosti" knjižne scene.
Najbolj kričeče - zakaj vseh knjig ne morejo imeti vse knjižnice? Saj gre, pri Jezusovem prtu, za digitalije.
Da ne deluje na e-bralnikih je pa druga čudnost, ki je nihče priseben ne razume. Ni mi jasno, zakaj se ni našel kakšen podjetnik, ki bi pod spodobnimi pogoji začel tržiti izposojo ... Beletrina Digital je malce predraga.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: BojanE ()

Groot ::

BojanE je izjavil:


Najbolj kričeče - zakaj vseh knjig ne morejo imeti vse knjižnice? Saj gre, pri Jezusovem prtu, za digitalije.


Že stokrat prežvečena tema. Ne gre za nobene digitalije, ampak gre za licence, ki jih individualno kupijo posamezne knjižnice. Še najlažje si boš to predstavljal, če predpostavljaš, da se e-knjiga dejansko "vede" popolnoma enako kot navadna knjiga. Torej knjižnica kupi en izvod in tega izposoja. Ko je ta izvod izposojen, si ga ne more izposoditi noben drug. Smiselno enako ne more biti na voljo v drugih knjižnicah, ker ga je pač kupila ta ena knjižnica.

Ali je to prav in ok oziroma ali bi lahko bilo boljše, je pa tema o kateri lahko spet razpredamo na dolgo in široko.

Legon ::

Da ne deluje na e-bralnikih je pa druga čudnost, ki je nihče priseben ne razume. Ni mi jasno, zakaj se ni našel kakšen podjetnik, ki bi pod spodobnimi pogoji začel tržiti izposojo .

Tudi tole je bilo že 1000x povedano in razloženo. Gre za zahtevo založnikov po uprabi specifičnega DRM, ki ga veliko proizvajalcev bralnikov (še) nima impelementiranega.

Naj še nekaj sam o tem dodam, saj se ukvarjam tudi z ePub authoringom in imam nekaj izkušenj s tem.

You got us fooled.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Legon ()

BojanE ::

Dobro vem, da gre za neskončno debato o DRM. Pri e-knjigah se naš knjižnični sistem obnaša, kot da gre za fizične knjige, torej vsaka knjižnica zase handla, namesto, da bi se zadeve obravnavale na državni ravni (napr. COBISS-a) - za vse knjižnice enotno. Ker gre za digitalije, odpade fizično handlanje. Itak vsak izvod prejme NUK in z njim COBISS, knjižnice bi lahko bile le kanal zaradi članske izkaznice, izposoja pa bi se izvajala preko enotnega portala. Če zmore Amazon in še kdo, najbrž ne gre za vesoljsko tehniko.
V Sloveniji pa - kot bi se knjige nabavljale fizično.
Tudi pri DRM se mora izumljati toplo vodo. Zakaj so e-bralniki dobri za vse platforme v širnem svetu, le za našo Elo pa niso? Zdi se mi, da so v ozadju igrice točno določenega založnika /skupine založnikov. Pač denar iz državne malhe, ki je šel an drug naslov. Saj vsi poznamo zgodovino izposoje e-knjig pri nas ...

Groot ::

Odpiraš sicer en kup tem, bom se pa samo obregnil v idejo o centralizirani nabavi in izposoji.

Malo napačno si predstavljaš celoten knjižnični sistem pri nas. Drži, da NUK v določenih pogledih predstavlja centralno enoto, ki vodi marsikatero zadevo. Ampak v osnovi je knjižnična dejavnost pri nas organizirana izrazito na ravni samoupravnih skupnosti (občin). Slednje tudi praktično v celoti financirajo delovanje posameznih knjižnic. Posledično je ideja o centralizirani nabavi e-knjig precej utopična, saj bi to pomenilo, da bi se morale knjižnice centralizirano odločati o svojih odhodkih. Hkrati moraš razumeti, da so potrebe knjižnic zaradi različnih preferenc lokalne bralne skupnosti precej različne in posledično so tudi inventarji knjižnic različni. Npr. v Ljubljani je jasno, da obstoji neprimerljivo večja potreba po nekih strokovnih gradivih, ki so vezana na različne študijske programe, kot pa v krajih, kjer terciala raven izobraževanja ni prisotna. Enako smo lahko povsem odkriti, da je v Ljubljani zagotovo bistveno več zanimanja za e-knjige, kot pa v nekih manjših (morda socialno šibkejših) krajih. Tako pač je, pa si lahko v nedogled mečeš pesek v oči, da vsi v Sloveniji berejo enako in berejo na enak način. Glede na to potem ne vem kje bi bil interes nekih manjših knjižnic, da prispevajo v nakupe gradiv, ki so zadnje nepomembne, na drugi strani pa zato ne morejo kupiti gradiv, ki bi jih hoteli.

Pa ne me narobe razumeti, se strinjam, da je način priprave portala Ela zrel za kakšno poglobljeno preiskavo, glede na to, da je po čudežu DRM od začetka ustrezal točno tistemu brandu bralnikov, ki so ga predhodno tržile posamezne knjižnice.

Jo3e17 ::

BojanE je izjavil:


Tudi pri DRM se mora izumljati toplo vodo. Zakaj so e-bralniki dobri za vse platforme v širnem svetu, le za našo Elo pa niso? Zdi se mi, da so v ozadju igrice točno določenega založnika /skupine založnikov. Pač denar iz državne malhe, ki je šel an drug naslov. Saj vsi poznamo zgodovino izposoje e-knjig pri nas ...


Sicer ne vem katere platforme v širnem svetu imaš v mislih, ampak me zelo zanima kateri bralnik je univerzalen za vse platforme. Platform je res ogromno. in večina velikih proizvajalcev se niti pod razno ne ukvarja s kompatibilnostjo z drugimi platformami (pod platforme ima v mislih Amazon, KOBO, B&N, OverDrive, ...). Delno lahko štejem pod izjemo KOBO, ki je imel dosedaj ob svojem DRM še podporo za Adobe DRM in sedaj obljublja podporo še za LCP, ter bralnike na katerih teče Android, ki omogočajo nalaganje aplikacij (Amazon Kindle, KOBO, ...) v katerih je mogoče brez problemov odpirati knjige, ampak tak sistem je bolj primerljiv s tablicami in telefoni in ne gre za "native" podporo za odpiranje DRM-anih knjig.

Generalno gledano univerzalni DRM ne obstaja. Velika večina platform uporablja svojo lastno rešitev. Veliko jih sploh ne podpira e-bralnikov, ravno zaradi tega, ker ni univerzalne rešitve. Minili so časi, ko je Adobe DRM veljal za nek standard na manjših platformah. Sedaj poskuša LCP prevzeti to vlogo, a je še daleč od tega, da bi v celoti zamenjal Adobe DRM, ki se ponekod še kar drži.

Založniki se z e-knjigo ne ukvarjajo veliko. Dokler je bi en sistem, ki je pokrival knjižnice in maloprodajo je še nekako šlo, sedaj pa je videti, kot da ni več nekega interesa za to, razen pri nekaterih večjih, pa še tistim to najbrž ne prinaša nekaga zaslužka. Pritok novih naslovov je veliko manjši, kot je bil npr. v letu 2023.

Če gledam kot bralec sem sedaj precej na slabšem. Prej sem v knjižnici dobil skoraj vse eknjige, ki so bile na voljo v slovenščini, sedaj precej manj. Kar pa je najslabše, pa je že prej omenjeno dejstvo, da se je precej zmanjšal pritok svežih naslovov. Če hočem imeti dostop do vsaj približno toliko naslovov kot prej, moram uporaljati tri različne platforme. Meni je na koncu koncev vseeno, iz katere malhe gre denar v katero, zame je bistveno da imam na voljo storitev, ki deluje kolikor toliko dobro in s kvalitetnimi vsebinami. Počasi lahko rečem, da se mi kolca po starem sistemu, kljub temu, da sem imel občasno težave z njim.

BojanE ::

Sicer ne vem katere platforme v širnem svetu imaš v mislih, ampak me zelo zanima kateri bralnik je univerzalen za vse platforme. Platform je res ogromno. in večina velikih proizvajalcev se niti pod razno ne ukvarja s kompatibilnostjo z drugimi platformami (pod platforme ima v mislih Amazon, KOBO, B&N, OverDrive, ...). Delno lahko štejem pod izjemo KOBO, ki je imel dosedaj ob svojem DRM še podporo za Adobe DRM in sedaj obljublja podporo še za LCP, ter bralnike na katerih teče Android, ki omogočajo nalaganje aplikacij (Amazon Kindle, KOBO, ...) v katerih je mogoče brez problemov odpirati knjige, ampak tak sistem je bolj primerljiv s tablicami in telefoni in ne gre za "native" podporo za odpiranje DRM-anih knjig.

Ja, šit je s temi DRM. COBISS Ela, ki je pod okriljem državne malhe, so se odločili za ePub 3. Torej bi bilo logično, da vzamejo DRM, ki pokrije največ potreb. Najbrž KOBO in androidni bralniki ePub niso tako hudo vsaksebi, da ni nekega izvedljivega skupnega imenovalca. Potem so vsaka knjižnica zase, ki ponuja ali ne ponuja iz že tako revnega nabora. Za branje knjig je najbolj ergonomična rešitev (beri: imajo oči najraje) e-ink, ker sam od sebe ne seva kot razne vrste LCD, OLED ipd. Tudi sam sem podpisal pogodbo za COBISS Elo, a še nisem ničesar naložil, ker je dela veliko, a učinka najbrž ne bo. Nekaj knjig na svoji spletni stran itak ponujam brezplačno. Biblos je tu imel bolje urejeno, čeprav je bil isti feler - vsaka knjižnica zase, namesto vse iz enega vira.
Tako pa imamo danes e-ink bralnike uporabne samo za kupovanje knjig ali nalaganje brezplačnih. Branje na računalniku pa mi je skrajno bizarno.

Ales ::

BojanE je izjavil:

Ja, šit je s temi DRM.

Drži! In s tem si pravzaprav že vse povedal... Ukinemo DRM in uredimo financiranje na drug način, pa bo v hipu konec vseh teh zajebancij.

COBISS Ela, ki je pod okriljem državne malhe, so se odločili za ePub 3. Torej bi bilo logično, da vzamejo DRM, ki pokrije največ potreb.

ePub je le format zapisa knjige, nima pravzaprav veze z DRM. ePub kot tak je popolnoma odprt in standardiziran format.

Pri vrsti DRM so se pa tokrat s tehničnega vidika dobro odločili. Če imaš boljšega kandidata za DRM, prosim predlagaj... ;)

Najbrž KOBO in androidni bralniki ePub niso tako hudo vsaksebi, da ni nekega izvedljivega skupnega imenovalca.

Mhm. ;) Čisto preveč domnevaš oz. izhajaš iz neke ideje o lepo in razumno organiziranem svetu, ki je žal utopična. Ne obstaja to, kar si prestavljaš... Tam zunaj je norišnica in ne boj, temveč mesarsko klanje, vse skupaj pa še v prepletu z idiotizmi na praktično vsakem koraku...

Oziroma, če se vrnem na začetek, skupen imenovalec praktično vsem bralnikom (v najslabšem primeru z trivialno konverzijo formata) je prav ePub.

Le brez DRM mora biti knjiga.

BojanE ::

V Sloveniji kar veliko ljudi misli, da bi moralo biti digitalno zastonj, ker pač ni stroškov z nosilcem. Od tod precej paranoičen odnos mnogih založb in zahteva DRM.
In ja, dobro vem, da je ePub odprt format, pravzaprav mešanica html, css, xml in še nekaj drobnarij v zip paketu (meni ljubo orodje je Sigil). A vseeno se čudim zapletom z DRM, zaradi katerih so kolobocije z e-bralniki. Ni mi logično, da so takšne kolobocije.
««
19 / 19
»
»»

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Biblos se poslavlja (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža		6610781 (811) Groot
»

Biblos umrl, nasledila sta ga Beletrina Digital in COBISS Ela (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Novice / Ostalo		17726878 (1674) Jo3e17
»

Izposojanje slovenskih e-knjig prevzema COBISS Ela (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Ostalo		8314868 (1636) estons
»

Kobo Clara in nalaganje z Biblosa

Oddelek: Mobilne tehnologije		3215654 (8143) marko-mb

Več podobnih tem