» »

Droni za zaščito proti toči

Droni za zaščito proti toči

jbj__ ::

Ali je to možno?
  • odbrisal: Mavrik ()

hammock ::

V smislu da letijo pod oblak, vsipajo srebrov jodid tam kjer je dviganje najvecje in pridejo nazaj ko jim zmanjka reagensa? Naceloma ja.

Tezava je samo da je iskanje pravilnih vzgornikov rahla umetnost, ki dela tezave tudi izkusenim pilotom. Dosti je tukaj predvidevanja, ki ga stroj ni zmozen zaenkrat.

Je pa ideja seveda zanimiva. Letenje proti toci je nevarno za manned letala.

jbj__ ::

hammock je izjavil:

V smislu da letijo pod oblak, vsipajo srebrov jodid tam kjer je dviganje najvecje in pridejo nazaj ko jim zmanjka reagensa? Naceloma ja.

Tezava je samo da je iskanje pravilnih vzgornikov rahla umetnost, ki dela tezave tudi izkusenim pilotom. Dosti je tukaj predvidevanja, ki ga stroj ni zmozen zaenkrat.

Je pa ideja seveda zanimiva. Letenje proti toci je nevarno za manned letala.


a satelitsko vodeni droni so možni, ali vsi tako letijo?
ali pa da ima pilot on-ground kokpit, in preko satelitov usmerja dron. (ali so preveliki delay-i s takšne razdalje?)

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jbj__ ()

hammock ::

Ne, to bi ze slo, po moje se vse skupaj ustavi pri ceni takega heca. In pa seveda zelo togi zakonodaji, ki je znacilna za letalstvo. Tezava letalstva je, da zakonodaja, ki je primarno namenjena izboljsanju varnosti za vse udelezene, preproste stvari podrazi za faktor 10.

Kaj je tehnicno mozno in kaj postemplja nas CAA sta dve zelo razlicni zadevi :)

jbj__ ::

hammock je izjavil:

Ne, to bi ze slo, po moje se vse skupaj ustavi pri ceni takega heca. In pa seveda zelo togi zakonodaji, ki je znacilna za letalstvo. Tezava letalstva je, da zakonodaja, ki je primarno namenjena izboljsanju varnosti za vse udelezene, preproste stvari podrazi za faktor 10.

Kaj je tehnicno mozno in kaj postemplja nas CAA sta dve zelo razlicni zadevi :)


kako je izboljšana varnost za vse, če piloti reskirajo svoj lajf pri temu, in bi lahko to počeli iz kokpita na kopnem?

koliko letal proti toči je strmoglavilo med ljudi?

a je dražje upravljanje letal preko satelitov, kot uporaba gps navigacije, ali uporaba brezplačnih satelitskih tv programov?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jbj__ ()

hammock ::

jbj__ je izjavil:

hammock je izjavil:

Ne, to bi ze slo, po moje se vse skupaj ustavi pri ceni takega heca. In pa seveda zelo togi zakonodaji, ki je znacilna za letalstvo. Tezava letalstva je, da zakonodaja, ki je primarno namenjena izboljsanju varnosti za vse udelezene, preproste stvari podrazi za faktor 10.

Kaj je tehnicno mozno in kaj postemplja nas CAA sta dve zelo razlicni zadevi :)


kako je izboljšana varnost za vse, če piloti reskirajo svoj lajf pri temu, in bi lahko to počeli iz kokpita na kopnem?

koliko letal proti toči je strmoglavilo med ljudi?

a je dražje upravljanje letal preko satelitov, kot uporaba gps navigacije, ali uporaba brezplačnih satelitskih tv programov?

Tudi droni morajo biti taksni, da ne bodo komu padli na glavo ali se sami odpeljali v CTR bliznjega Graskega letalisca in ogrozali potniska letala.

Ne vem koliko jih je strmoglavilo, meni ni znano da bi pri nas ali v Avstriji kaksen. Sem pa ze veckrat letel z protitocnim letalom v nevihto, in je definitivno nevarno. Nenadni sunki vetra, strizenje vetra ranga 30m/s, nenadna toca, zaledenitve kril...

Ne vem kaj je drazje, po neki kmecki logiki so droni vseeno cenejsi :)

jbj__ ::

hammock je izjavil:

jbj__ je izjavil:

hammock je izjavil:

Ne, to bi ze slo, po moje se vse skupaj ustavi pri ceni takega heca. In pa seveda zelo togi zakonodaji, ki je znacilna za letalstvo. Tezava letalstva je, da zakonodaja, ki je primarno namenjena izboljsanju varnosti za vse udelezene, preproste stvari podrazi za faktor 10.

Kaj je tehnicno mozno in kaj postemplja nas CAA sta dve zelo razlicni zadevi :)


kako je izboljšana varnost za vse, če piloti reskirajo svoj lajf pri temu, in bi lahko to počeli iz kokpita na kopnem?

koliko letal proti toči je strmoglavilo med ljudi?

a je dražje upravljanje letal preko satelitov, kot uporaba gps navigacije, ali uporaba brezplačnih satelitskih tv programov?

Tudi droni morajo biti taksni, da ne bodo komu padli na glavo ali se sami odpeljali v CTR bliznjega Graskega letalisca in ogrozali potniska letala.

Ne vem koliko jih je strmoglavilo, meni ni znano da bi pri nas ali v Avstriji kaksen. Sem pa ze veckrat letel z protitocnim letalom v nevihto, in je definitivno nevarno. Nenadni sunki vetra, strizenje vetra ranga 30m/s, nenadna toca, zaledenitve kril...

Ne vem kaj je drazje, po neki kmecki logiki so droni vseeno cenejsi :)


pa najbrž po kmečki logiki, ki pravi, da je bolje dolgoročno dražje leteti za takšno obrambo,
kot kratkoročno dražja investicija.

podobno kot alternativni viri energije, pa zakaj bi gradil vetrne in sončne elektrarne,
če je premog kratkoročno cenejši.

ma dobr, pa recimo, da kkšnmu dronu ne rata v res hudi nevihti (kamor noben pameten pilot ne bi šel), in ima nekakšen self-destruct mode kot v mission impossible (this tape will self destruct in 5 seconds)

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jbj__ ()

Barbarpapa2 ::

Pozdrav

Kaj pa je narobe z raketami? V času Juge je kompletna protitočna obramba temeljila na raketah. So sumljive oblake raketirali z raketami polnimi srebrovega jodida...

Lp

Jože

jbj__ ::

Barbarpapa2 je izjavil:

Pozdrav

Kaj pa je narobe z raketami? V času Juge je kompletna protitočna obramba temeljila na raketah. So sumljive oblake raketirali z raketami polnimi srebrovega jodida...

Lp

Jože


ma niti nč, razen da poka okol pred nevihto, (pa pol je kurac, da oblaki gredo malenkost drugam, kot so predvideval vremenoslovci, imamo sedaj to srečo, da so že skoraj 100%)
dobr protitočna letala so nekak tišja,
droni bi nekak imel nižji rizik za pilote.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jbj__ ()

jbj__ ::

a za gašenje požarov, bi take fore pršle v poštev?
droni pa to

harvey ::

jbj__ je izjavil:

a za gašenje požarov, bi take fore pršle v poštev?
droni pa to

Saj jih uporabljajo kot pomoč pri lokaliziranju, oceni obsežnosti požarišča in ciljanemu napadu. Na hrvaškem pa kot spremljanje stanja, opazovanje predvsem gozdnih površin. Nimajo pa jih za zlivanje vode na požarišče.
Ar scáth a chéile a mhaireann na daoine.
------

Magic1 ::

Dron samo sebe komaj drži v zraku kaj več kot deset minut, tako da ga boš težko uporabil za kaj bolj pametnega, kot opazovanje.
Magic

Okapi ::

Posipanje oblakov tako ali tako po vsej verjetnosti sploh ni učinkovito.

Cloud seeding has never been statistically proven to work.

Cloud seeding @ Wikipedia

Magic1 je izjavil:

Dron samo sebe komaj drži v zraku kaj več kot deset minut, tako da ga boš težko uporabil za kaj bolj pametnega, kot opazovanje.

Niso vsi igrače.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

Magic1 ::

Seveda niso, samo fizika deluje na vse. Večja avtonomija pomeni večja baterija in močnejše ogrodje ter motor. Kar doprinese konkretno k teži in prida relativno malo avtonomije. Seveda lahko uporabljaš super drago in navito baterijo, ki bo imela par deset polnilnih ciklov preden kapaciteta začne konkretno upadat, kar pa spet ne pride v poštev. Baterije imajo premalo energije na težo, vertikalno letenje pa je tudi zelo neefiktivno.
Magic

vostok_1 ::

Tako je. Navadna krilna letala so bistveno bolj primerna za tovrstno početje.
There will be chutes!
Fun times ahead.
It came from the lab.

Okapi ::

Magic1 je izjavil:

Seveda niso, samo fizika deluje na vse. Večja avtonomija pomeni večja baterija in močnejše ogrodje ter motor. Kar doprinese konkretno k teži in prida relativno malo avtonomije. Seveda lahko uporabljaš super drago in navito baterijo, ki bo imela par deset polnilnih ciklov preden kapaciteta začne konkretno upadat, kar pa spet ne pride v poštev. Baterije imajo premalo energije na težo, vertikalno letenje pa je tudi zelo neefiktivno.

Kje piše, da mora dron biti na baterije? In kje piše, da mora navpično leteti?

hammock ::

Barbarpapa2 je izjavil:

Pozdrav

Kaj pa je narobe z raketami? V času Juge je kompletna protitočna obramba temeljila na raketah. So sumljive oblake raketirali z raketami polnimi srebrovega jodida...

Lp

Jože

Ostanki nekje padejo dol. Verjetno kdaj tudi cele rakete, ki vsebujejo nek eksploziv. Kaj pa vem, mam raje toco :))

MadMax ::

hammock je izjavil:

Ostanki nekje padejo dol. Verjetno kdaj tudi cele rakete, ki vsebujejo nek eksploziv. Kaj pa vem, mam raje toco :))

Očitno nisi bil deležen še ničesar od omenjenega ;)
Stvari so preproste, le ljudje smo neverjetni mojstri, da jih zakompliciramo.

Spajky ::

.. petarda s srebrovim jodidom? privezana na helijev balonček in explozijo na določeni višini je poceni ... nekje čul ;) ... kakšni droni neki ...
"Bluzim na forumu, torej sem !" (še živ ) ...

Mare2 ::

Kaj pravzaprav naredite, ko obdelujete oblake?
Mi oblake posipavamo od spodaj. Vsak oblak vertikalnega razvoja, torej tisti, ki raste v višino, ima na prednjem robu veliko dviganje s hitrostjo od pet do nekaj deset metrov na sekundo. V tem delu posipavamo reagent, da ga potegne v oblak. V bazi oblaka, torej tam v notranjosti, ki se je ne vidi več, je poenostavljeno povedano tovarna dežja. Ali pa toče. Ker so saje, ki jih mi spuščamo vanj, zelo higroskopične, nase vežejo vlago in ustvarjajo dodatna kondenzacijska jedra. Ker imajo takšno piramidasto obliko, v kapljici povzročajo dinamično napetost in ne dovolijo, da bi se okoli kapljice nabral velik kristal. V poštenem nevihtnem oblaku so točonosne krogle velike kot medicinska žoga. Tak oblak ima potencial petih hirošimskih atomskih bomb in je zelo nevaren za letalski promet; nobeno letalo ne leti skozenj. Zato mi delamo spodaj. Lahko bi tudi z zgornje strani na prednjem robu, ampak potrebuješ letalo, ki lahko leti visoko.

Učinek je tak: zadeva pada z višine 15 kilometrov navzdol na zadnjem robu oblaka. Ima svojo maso in hitrost, in če poznamo fiziko, se zaradi mase in hitrosti segreva. In ker se segreva, razpada v ali močan dež ali pa tudi v manjšo točo med dežjem. To se lahko zgodi. Ampak vedno se da tudi dokazati, da je tak oblak obdelan. Ko smo na branjenem področju nastavili kozarce, smo pod mikroskopom videli, da je bilo cel kup pikic črnih saj, in to saj srebrovega jodida.

Mi oblak pravzaprav izlivamo, ožemamo ga kot gobo. Spremljati in posipavati ga je treba celo njegovo življenjsko dobo, dokler črpa vlago iz ozračja. Ko se enkrat izlije, je izgubil potencial. Zato vedno pravimo, da bi bil problem, če bi enkrat nehali opravljati obrambo na Štajerskem. Kajti Avstrijci je ne bodo nehali. Oni še dvignejo potencial oblaka in če ga mi naprej ne obdelujemo, bomo imeli še več toče in obmejni pas bi bil močno obremenjen.

http://www.rtvslo.si/okolje/novice/mi-o...

Šimpanz ::

Mislim da pri nas samo vi to delate. Ali imate kaj manj toče kot v ostalem delu države?

Mare2 ::

Šimpanz je izjavil:

Mislim da pri nas samo vi to delate. Ali imate kaj manj toče kot v ostalem delu države?


To nismo mi. Sem samo skopiral iz spletne stran na linku. :)
Moje mnenje je, da takšna škropljenja, tudi z droni, ne bodo pomagala. :)

3p ::

Ravno zadnjič sem ujel eno debato na to temo, na radiu, če se ne motim. Kar so delali raziskave, nič ne kaže, da bi reč pomagala. Pomagajo baje mreže. Ali pa zavarovanje.
Enako kot to srebro, pa baje tudi zvonenje. :D

jbj__ ::

kakor je blo opisan, morjo sledit smeri oblakov in njihova hitrost je včasih prehitra za razne rakete ali pa sploh balone,
ker so oblaki, se mi zdi včasih res hitri.

pomaga pa sigurno nekaterim državam v sušnih obdobjih, ali če imajo kakšne pokrajine onesnažen zrak.
najbrž pa bi to že zdavnaj opustili, če ne bi melo nobenega efekta. (na točo)

in ta tema se jasno in glasno ne navaja na tiste baterijske drone,
ampak tiste izvidniške, ki jih uporablja ameriška vojska.

če jim pa to predstavlja nevarnost, da bi to tehnologijo,
posodili ostalim državam, še vedno obstajajo satelitski, mobilni in podobni jammerji.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jbj__ ()

hammock ::

3p je izjavil:

Ravno zadnjič sem ujel eno debato na to temo, na radiu, če se ne motim. Kar so delali raziskave, nič ne kaže, da bi reč pomagala. Pomagajo baje mreže. Ali pa zavarovanje.
Enako kot to srebro, pa baje tudi zvonenje. :D

Tezava je da je ucinkovitost prakticno nemogoce dokazat z dovolj veliko zanesljivostjo.

Zadeva do neke mere deluje, v kolikor se oblak obdela v zgodnji fazi razvoja. To je vidno tudi iz letala (slap vode za letalom). Vprasaj kitajce, kako so naredili lepo vreme za otvoritev OI.

Ko je nevihta enkrat razvita, je vecja kolicina vode na visini 10-14km, torej zamrznjena. Takrat je vsako skropljenje brezveze, ker tudi updraftov vec ni (zrak gre samo se dol, skupaj s toco).

Mreze so seveda najzaneslivejsa resitev, se mi pa tudi letala ne zdijo odvec. Nekaj se da resiti.

Mare2 ::

Jaz se strinjam z spodnjim. Je to večkrat napisano, pa nihče ne želi razumeti. :)

Arso zagovarja stališče, da ni zadostnih strokovnih podlag, ki bi upravičile izvajanje obrambe proti toči z vnosom dodatnih zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake. Državna podpora tovrstnim aktivnostim bi bila po njihovem mnenju nesmotrna in bi pri uporabnikih neodgovorno vzbujala napačen vtis, da je obramba proti toči preverjeno učinkovita.

https://www.24ur.com/novice/slovenija/l...

https://www.google.com/search?q=letala+...

Invictus ::

Kmetje pri nas naj začnejo uporabljati protitočne mreže, kot ostali po Evropi, pa bo manj škode...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

jb_j ::

Mare2 je izjavil:

Jaz se strinjam z spodnjim. Je to večkrat napisano, pa nihče ne želi razumeti. :)

Arso zagovarja stališče, da ni zadostnih strokovnih podlag, ki bi upravičile izvajanje obrambe proti toči z vnosom dodatnih zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake. Državna podpora tovrstnim aktivnostim bi bila po njihovem mnenju nesmotrna in bi pri uporabnikih neodgovorno vzbujala napačen vtis, da je obramba proti toči preverjeno učinkovita.

https://www.24ur.com/novice/slovenija/l...

https://www.google.com/search?q=letala+...


najbrž pa obstajajo neki podatki, v državah kjer uporabljajo redno takšna letala,
ali države, ki jih poredko ali nikoli, (kakšna je približna verjetnost toče)
samo bi najbrž morali bit v podobnem pasu podnebja da bi lahko takšne podatke primerjali.

ja vreme primerjat je jeba, sploh ker ga je že težko napovedat.


a laboratorijski test je možen?
ustvart v zaprtem majhnem prostoru oblak. in potem testirat različne scenarije.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: jb_j ()

jb_j ::

Invictus je izjavil:

Kmetje pri nas naj začnejo uporabljati protitočne mreže, kot ostali po Evropi, pa bo manj škode...


pa vsak naj ima zavarovan avto proti toči, in vsak hišo. kdor ma pa za vrt mora met tut za protitočne mreže al kako?

in pol pade toče premera 5cm. pol se treba pa na kmete spet dret zakaj niso dal kovinskih mrež.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: jb_j ()

Invictus ::

Točno to...

Nočem, da se mi zanikrnost ljudi plačuje iz državnega proračuna...

Ko pa država nič ne da, pa v jok in na drevo...

A ti nimaš zavarovanega avta proti toči ?!?!?!
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Invictus ()

jb_j ::

Invictus je izjavil:

Točno to...

Nočem, da se mi zanikrnost ljudi plačuje iz državnega proračuna...

Ko pa država nič ne da, pa v jok in na drevo...

A ti nimaš zavarovanega avta proti toči ?!?!?!


in pr bajti skor v celi zgodovini skor nismo mel zavarovanga avta proti toči, razen 2-eh novih, najbrž za 2-3leta zavarovanja proti toči.

nope, sedaj niti za obvezno zavarovanje nimam.

strešniki tudi nikjer niso zavarovani, tako, da bi lahko ena toča, žal 5-člansko družino spravla kr v bankrot. ali v selitev v cenejšo nepremičnino, ali pa celo prodajo kakšnega vikenda.

če bi bla tko huda toča, da bi strešnike sesul, in voda prodrla čez vse napeljave,
je pa sreča, da takšna toča ne obstaja.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: jb_j ()

Mare2 ::

jb_j je izjavil:

Invictus je izjavil:

Točno to...

Nočem, da se mi zanikrnost ljudi plačuje iz državnega proračuna...

Ko pa država nič ne da, pa v jok in na drevo...

A ti nimaš zavarovanega avta proti toči ?!?!?!


in pr bajti skor v celi zgodovini skor nismo mel zavarovanga avta proti toči, razen 2-eh novih, najbrž za 2-3leta zavarovanja proti toči.

nope, sedaj niti za obvezno zavarovanje nimam.


Če nimaš, pač nimaš. V nekaterih primerih na pomoč ponavadi priskoči država ali pa sosedje. :)

3p ::

Mare2 je izjavil:


Če nimaš, pač nimaš. V nekaterih primerih na pomoč ponavadi priskoči država ali pa sosedje. :)


Če nimaš, nimaš ja. Žal pa je tod naokoli to tudi stratigija. Ceneje je, če ne zavaruješ, potem pa ti država povrne.

Tule bi se že lahko dogovorili (v državi mislim). Ali vsem vrne država in ne rabimo zavarovalnic. Ali pa država ne vrača ad-hoc. Če nekdo očitno nima in pravočasno prijavi, je druga pesem.

Ne pa: nič ne zavarujem in prišparam vsako leto 500€, ki jih pol investiram v širše gume.

Utk ::

Zavarovanje ni vsemogočno. Za 20-30 let staro streho boš dobil drobiž, lahko bi pa držala še 20 let. A boš dal gor 20 let stare cigle, da bo ista vrednost? A bo račun za delo kaj manjši za 20 let stare cigle kot za nove? Več "sreče" imaš, če ti razmoči les in podobno, ampak spet ne, če si 80 let stari starček, ki mora plačat vsako malenkost.
Ali pa pri kmetih. Zavarovalnica morda plača neko škodo, za seme in podobno, ne pa tolk kot bi res zaslužil s pridelkom.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Uporaba dronov

Oddelek: Loža
8841 (337) Pac-Man
»

Ponjave proti toči za zaščito avtomobila

Oddelek: Na cesti
3318333 (14825) menjalnik
»

Spreminjanje vremena?

Oddelek: Znanost in tehnologija
271841 (1127) gruntfürmich
»

Toča: 08.08.08 (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
716375 (3862) JanK

Več podobnih tem