ECB in dvig euriborja

FED je zdaj že nekajkrat za 0,25% dvignil temeljno obrestno mero. ECB jo bo menda naslednje leto. Posledično bo temu sledil tudi donos na državne obveznice. Kaj to pomeni za Italijo/Grčijo/Španijo glede na to, da dolga praktično ne bodo mogle več odplačevati? Kolikor mi je znano, omenjene države niso v bistveno boljšem položaju kot v času finančne krize. Scenarij, ki ga imam v glavi, bi bil sledeč:
1. Zaradi konca kvantitativnega sproščanja ECB v naslednji tranši ne bo več odkupoval državnih obveznic omenjenih držav.
2. Omenjene države zaradi manjka denarja ne bodo mogle poplačati starega dolga -> razglasijo bankrot.
3. Upniki, med drugim komercialne banke (Deutsche bank...) ter ECB se obrišejo pod nosom (sicer nikoli videno, ampak ajde).
4. Za reševanje bank se natisne nova, še večja količina evrov kot do sedaj.
5. Če FED ne bo natisnil podobne količine USD, se bo evro močno devalviral.
6. Izločitev evrskega območja, kot je, in nastanek evra 2.0 brez Italije, Grčije, Španije, mogoče tudi Irske, Portugalske, Belgije.

Osebno močno dvomim, da bo ECB zares dvignil obrestno mero oz. nehal s kvantitativnim sproščanjem. Ampak če ja, kaj menite o zgornjem scenariju? Kam vlagati naslednjih 10 let? Državne obveznice? Ameriška podjetja? Evropska podjetja (zaradi šibke lokalne valute boljši izvoz)? Zlato? Bitcoin? Majhna nepremičnina v LJ?

Samuel je 18. jun 2018 ob 05:37 izjavil:

V krizah jo najbolje odnesejo najbolj homogene ekonomije. Torej EU absolutno ne, ker je skupek 25 držav, ki vsaka serje po svoje.

Argentina, Brazilija in podobne mislis?

Naceloma velja, da ko je so delnice drage je zlato poceni.
No delnice so na rekordnih ravneh, zlato pa vseeno precej visoko.

Samuel je 18. jun 2018 ob 05:37 izjavil:

Zlato je takšno.

Ne, v resnici ni. Zlato ima zgolj percipirano vrednost, ki pa ni oprijemljiva.

jype je 18. jun 2018 ob 07:53 izjavil:

Ne, v resnici ni. Zlato ima zgolj percipirano vrednost, ki pa ni oprijemljiva.

To velja za večino stvari.

jype je 18. jun 2018 ob 07:53 izjavil:

Samuel je 18. jun 2018 ob 05:37 izjavil:

Zlato je takšno.

Ne, v resnici ni. Zlato ima zgolj percipirano vrednost, ki pa ni oprijemljiva.

Vse ima percipirano vrenost. Manj ko jo je, bolj je redka, višja je cena.
Zlato je dobra investicija v primeru gospodarskih kriz.

Smrekar1 je 18. jun 2018 ob 07:52 izjavil:

WhiteAngel je 18. jun 2018 ob 00:30 izjavil:

FED je zdaj že nekajkrat za 0,25% dvignil temeljno obrestno mero. ECB jo bo menda naslednje leto. Posledično bo temu sledil tudi donos na državne obveznice. Kaj to pomeni za Italijo/Grčijo/Španijo glede na to, da dolga praktično ne bodo mogle več odplačevati?

Konec kvantitativnega sproščanja in dvig Euriborja pomeni predvsem to, da ECB meni, da bodo te države lahko odplačevale dolgove tudi ko se bo s tem končalo.

Bravo. ;)

Vse trenutne vrednosti so še vedno precej nizke. Težave se lahko začnejo tam nad 4% ali 5%. FED in ECB to dobro vesta, zato sedaj FED relativno hitro dviguje in enako bo z ECB. Dolgoročno se pa zadeva zna ustaliti okrog 3%, ker je to nek comfort zone. V kolikor bi šlo bistveno višje, bodo verjetno spet težave.

Gotovino tudi.

jype je 18. jun 2018 ob 10:46 izjavil:

Zlato ima te zelo malo - veliko več je ima npr. lepilni trak..

To je uporabna vrednost.

Tol ej uporabna vrednost : Avoiding the wrong type of gold

jype je 18. jun 2018 ob 11:18 izjavil:

Samuel je 18. jun 2018 ob 11:09 izjavil:

A ti tale bankovec kaj pomaga?

A ti zlatnik kaj pomaga? Če ga kdo hoče, potem ja, enako kot tale bankovec.

Absolutno bolje drži vrednost, kot pa gotovina.
Na koncu ti pomaga samo še AK47, če greš v skrajnost.

Mr.B je 18. jun 2018 ob 11:31 izjavil:

Tol ej uporabna vrednost : Avoiding the wrong type of gold

uporabna vrednost lepilnega traka, ne oprijemljiva vrednost lepilnega traka, dragi bebo...

aaa1 je 18. jun 2018 ob 12:27 izjavil:

Jaz sem popolnoma enakega mnenja. Prihaja totalen razsul sistema, zato sam zaupam samo fizičnim kovinam (srebro + zlato) in kriptovalutam (razpršeno čez najbolj uveljavljene + špekulacije). Čimbolj stran od kakih delnic (poceni denar == bubble), nepremičnin (poceni denar == bubble), gotovine (hiperinflacija) in podobnih "državnih" asetov. Od 2008 do sedaj je bilo preveč denarja naprintanega, da bi lahko trenutni sistem obstal. Kar nas pitajo po teliviziji je čisti bulshit. Glede na dogodke smo blizu reseta.

In namesto tega zaupaš kriptovalutam?

Zabavno, ni kaj.

Mr.B(ebo), glede na to, da je papirnatega zlata več kot fizičnega, boš moral biti med prvimi, ko bo gold run, drugače se boš obrisal pod nosom.

Samuel je 18. jun 2018 ob 12:41 izjavil:

Jasno, da lahko tudi kriptovalute. Sploh tiste, ki jih je KONČNO mnogo. Živimo v informacijski družbi. In kriptovalute grejo čisto fino zraven tega.

OK, ampak tudi dolarjev, delnic in nepremičnin je končno mnogo. Ne vidim razloga zakaj nekdo ne bi zaupal tem ampak bi zaupal kriptovalutam.

Buy bitcoin

Smrekar1 je 18. jun 2018 ob 12:54 izjavil:

OK, ampak tudi dolarjev, delnic in nepremičnin je končno mnogo. Ne vidim razloga zakaj nekdo ne bi zaupal tem ampak bi zaupal kriptovalutam.

Končno mnogo v smislu, da je ni možno nikakor povečat (bitcoinov bo samo 21 miljonov). Nepremičnin pa lahko zgradimo še pa še.

@Smrekar: končno mnogo $? zdaj pa si me nasmejal za dva dni, ajajaj

Smrekar1 je 18. jun 2018 ob 13:26 izjavil:

Samuel je 18. jun 2018 ob 13:05 izjavil:

Končno mnogo v smislu, da je ni možno nikakor povečat (bitcoinov bo samo 21 miljonov). Nepremičnin pa lahko zgradimo še pa še.

Verjemi, da se da ustvarjati tudi nove kriptovalute.

Verjemi mi, da bo bitcoinov samo 21 miljonov. Da se pa ustvarjajo nove valute, pa to z 21 miljoni bitcoinov nima popolnoma nobene veze.

Hja, jaz vidim same tezave. Ce ECB (in FED) ne bosta vec printala denarja, bo le-ta moral priti od drugod, da bo futral enormne dobicke, ki so nekako dojeti kot normalni in pricakovani. Nekateri bi rekli celo, da podjetja poslujejo tako zelo dobro, ker so v krizi okrepila in optimizirala svoje poslovne procese )... Edini vir, ki poganja te dobicke je printanje in posledicno nicelne obrestne mere. Ce se printanje ustavi, bodo morale zrasti obresti. Ker bo vsak zelel dobiti cimvec za svoj denar (ki ga bodisi posodi bodisi investira), bo zacela obrestna mera rasti, centralne banke bodo to podpirale, saj drugace grozi deflacija, ker enostavno ne bo dovolj denarja za zadovoljitev vseh pricakovanj. Ko bo EURIBOR zrasel cez 3 % bomo spet na vrtiljaku iz leta 2008. Hkrati bo rasla tudi obrestna mera za dolgove drzav, ki bo sprozila nove pritiske na proracune zaradi vse visjih izdatkov za obresti. Vsekakor se bo kot kaze v naslednjih dveh do treh letih scenarij iz 2008 prakticno ponovil. Mogoce se prej, ce upostevamo novo dimenzijo, torej trgovinsko vojno med najvecjimi gospodarstvi sveta.

Posteno povedano nisem vec cisto preprican, ce printanje in hkratna nicelna obrestna mera nista boljsa od vrnitve k starim "obicajnim" praksam centralnih bank, ki preverjeno slonijo na napacnih in zastarelih modelih in predpostavkah.

Smrekar1 je 18. jun 2018 ob 13:28 izjavil:

https://venturebeat.com/2017/12/14/how-...

Tukaj je ena glavnih prednosti kriptovalut. In ja bolj zaupam bitcoinu kot pa € al pa $. Za bitcoinom stoji človeštvo za $ pa USA...

Za bitcoinom stojijo profesionalni prevaranti, medtem ko si z dolarjem upravičen do plačila dolga za stvari ali storitve na ozemlju ZDA.

Smrekar, vsi trgi so manipulirani:
https://seekingalpha.com/instablog/2918...

Sploh pa kriptomarket zaradi svoje majhnosti (nekaj 100 mrd USD).
In to prav nič nima veze s tem, da bo bitcoinov samo in le 21 miljonov.

Smrekar1 je 18. jun 2018 ob 13:31 izjavil:

Jup. Ampak pri delnicah in devizah in še čim je to razlog, da se jim ne zaupa.
Pri kriptovalutah pač ne.
Zabavno, kajne?

Delnicam se ne zaupa? Od kod to?

Končno število bitcoinov na njihovo dejansko vrednost pravzaprav nima nobenega vpliva. Če bi ga kakšna država priznala kot uradno menjalno sredstvo mogoče, sicer ne.

Končno število bitcoinov seveda ima še kako velik vpliv na dejansko vrednost.

Smrekar1 je 18. jun 2018 ob 13:36 izjavil:

Samuel je 18. jun 2018 ob 13:34 izjavil:

Delnicam se ne zaupa? Od kod to?

https://slo-tech.com/forum/t724898/p595...

In kdo je Viktor333??

Baja je 18. jun 2018 ob 12:39 izjavil:

Mr.B(ebo), glede na to, da je papirnatega zlata več kot fizičnega, boš moral biti med prvimi, ko bo gold run, drugače se boš obrisal pod nosom.

Delnic no vrednost delnic je tudi vec kot dolarjev, pa bos res nasel tezko sklade, ki vlagajo v fizicne dobrine za tvojo pokojnino.

Samuel je 18. jun 2018 ob 13:34 izjavil:

Smrekar1 je 18. jun 2018 ob 13:31 izjavil:

Jup. Ampak pri delnicah in devizah in še čim je to razlog, da se jim ne zaupa.
Pri kriptovalutah pač ne.
Zabavno, kajne?

Delnicam se ne zaupa? Od kod to?

Končno število bitcoinov na njihovo dejansko vrednost pravzaprav nima nobenega vpliva. Če bi ga kakšna država priznala kot uradno menjalno sredstvo mogoče, sicer ne.

Končno število bitcoinov seveda ima še kako velik vpliv na dejansko vrednost.

Ti zaupas ceglov, zato se mentalno ne mores premakniti.

Samuel je 18. jun 2018 ob 13:39 izjavil:

In kdo je Viktor333??

Tisti, ki je zatrdil, da ne zaupa delnicam temveč nepremičninam, ampak zaupa kriptovalutam.

Če se z njim ne strinjaš ti svetujem, da me nehaš prepričevati kako kul naložba so kriptovalute, saj je menda jasno, da se mi zdi njegova pozicija, ko podpira kriptovalute kot zaupanja vredne v primerjavi z nepremičninami, čudna.

aaa1 je 18. jun 2018 ob 13:43 izjavil:

Saj vem da si troll ampak mogoče drugi želijo iskreno debatirati. Cena proti € nima popolnoma nobene veze z samim načinom delovanja kriptovalut. Poglej si kako se v trenutnem sistemu povečuje količna denarja v obtoku (krediti itd....) in kako deluje večina kriptovalut. Da sploh ne govorimo, kako je bil "redčenje" denarja en glavnih dogodkov za propad večino imperijev v zgodovini in tudi tega bo.

Redčenje denarja je eden izmed načinov kako je Rim zmagal v 2. Punski vojni. Je pa res ja, da so imperiji pred propadom radi redčili denar, ampak to ni bil vzrok propada, ta je bil drugje. Z redčenjem denarja so poskušali ustaviti ali vsaj upočasniti svoj propad. Če je bilo to storjeno v pravi meri in če so naredili še vse drugo (Rim v 2. Punski vojni je) je imperij tudi preživel.

Open source software pa profesionalni prevaranti

Boti, ki načrtno manipulirajo ceno kriptovalut so po tvoje delo poštenih posameznikov?

Si kot JJ ponavljaš neke na pamet naučene mantre, ki nimajo nobene veze z realnostjo, ko ti ljudje prikažejo realno stanje pa samo napadaš nazaj.
Saj vem da si troll in sem jaz bebec ko se ukvarjam s tabo....

Ne sodi drugih po sebi.

Gah, pametnejši odneha. Jaz te popolnoma nič ne prepričujem, počni s svojim premožejem karkoli želiš, lahko tudi bankovce kuriš ali pa jih nosiš na banko. Meni je vseeno, ampak zase vem kaj pa zakaj to počnem. Po vsaj 2 letnem študiranju svetovne ekonomije, so to zaključki do katerih sem prišel, na podlagi podatkov, ki jih imamo na voljo.

Oh we're soooo past 2 Punska vojna, we're in 476 teritorry.

Preden se umaknem iz te teme, kjer noben argument ni zadosti da se izogneš osebnim napadom in žaljenj še tale slikca, ki pove vse o stanju ekonomije. In ja Vse kar govorite o valutah in delnicah in nepremičnine bi bilo res, če bi bil sistem pošten, pa ni in je vse tako zmanipulirano da kar ni res, v bistvu nismo nikoli izšli iz recesije 2008, samo številke se lepo zmanipulira in karavana gre dalje. Ostali ki pa tukaj mutite z delnicami, go all in than.....

Sicer zelo povedna tabela (sploh median income, ki primerja, koliko zlata si lahko kupil tedaj in danes, in kako realno place padajo ze desetletja), ki pa ne uposteva, da tudi zlato nima enake vrednosti danes, kot jo je imelo pred 50 leti in da je objektivno gledano cenejse (ce ne drugega, zaradi boljse tehnologije, ki zmanjsa stroske pridobivanja/rudarjenja), kar pomeni, da je stanje se precej slabse, kot kaze tabela, saj je 1 unca zlata pred 50 leti bila vredna (ne samo v denarju, ampak "absolutno") precej vec, kot danes. Torej tudi zlato je padlo, samo nimamo nobene reference, napram kateri bi to lahko izmerili.

Bottom line... vse cene so drasticno padle in se padajo, vse valute so bile in so v hiperinflaciji, zato imamo na prvi pogled neko "stabilnost". Realno pa ljudje/delavci dobivajo manjsi delez ustvarjenega (realne place padajo), pri cemer nesorazmerno bogati sloj, ki pobira razliko.