Forum » Sedem umetnosti » Ko se ti piše
Ko se ti piše
Pika na i ::
Na senu
je ležala
prijaznost.
Smejala se je
ker so jo
žgečkale bilke.
Luna
ji je pomežiknila
ravno takrat
ko si prišel
in si zaželel
njenih poljubov.
Predaje Mrvici
in tebi
ne more zmotiti
nobena sova.
je ležala
prijaznost.
Smejala se je
ker so jo
žgečkale bilke.
Luna
ji je pomežiknila
ravno takrat
ko si prišel
in si zaželel
njenih poljubov.
Predaje Mrvici
in tebi
ne more zmotiti
nobena sova.
poweroff ::
Zavračanje praznikov in podobno zavračanje družbe meni zveni nič drugega kot borderline personality disorder.
Pozor, amaterski psiholog na delu!
sudo poweroff
Pika na i ::
K sreči
Še mar ti je
razlivanja šepetov.
Upornih misli,
razbeljenih drgetov.
Še vedno rad
v besedah nosiš sebe.
Preklinjaš jutra,
ko nisem zraven tebe.
Še vedno hočeš
strup spiti namesto mene.
Prebosti sence,
pregristi žarke teme.
Še si želiš
v reki kopati oblake.
Iskati sonce,
v dvoje zbujati korake.
Še dobro veš.
Srca se ne kupuje.
In le ljubezen,
z ljubeznijo potuje.
Še vem.
Dokler bova objeta. Naju ne bo zeblo.
Še mar ti je
razlivanja šepetov.
Upornih misli,
razbeljenih drgetov.
Še vedno rad
v besedah nosiš sebe.
Preklinjaš jutra,
ko nisem zraven tebe.
Še vedno hočeš
strup spiti namesto mene.
Prebosti sence,
pregristi žarke teme.
Še si želiš
v reki kopati oblake.
Iskati sonce,
v dvoje zbujati korake.
Še dobro veš.
Srca se ne kupuje.
In le ljubezen,
z ljubeznijo potuje.
Še vem.
Dokler bova objeta. Naju ne bo zeblo.
windigo ::
Strici iz ozadja ali reverse dominance gre na volitve
O njih vemo vse, razen njihovih imen. Odločajo o najpomembnejših vprašanjih, nadzirajo denarne tokove, brez njihovega žegna se ne zgodi nič pomembnega. Radi imajo javna naročila in delujejo iz sence. Občasno znajo uporabiti silo, če se kaj ne zgodi po njihovih navodilh. Seveda govorim o Cosi Nostri, Ndrangheti, Mafiji in podobnih združbah, če ste najprej pomislili na kaj drugega, potem si lahko na steno nalepite plaketo, da ste se vendarle naučili brati med vrsticami. Edino tam se namreč včasih o tistih brez imena lahko kaj napiše, drugje vlada zakon molka, podprt tu in tam tudi s kakšno pravnomočno sodbo in sodno prepovedjo. Gospod predsednik vlade in kasneje države, torej vseh uradnih hierarhij o njih samo okoliši, tudi še taki troublemakerji začnejo prej tiho pezdeti, ko bi jih morali vendar razglasiti.
Imen pa še vedno ne veste. Veste morda, da ste morali nekaj napisati, je naročil urednik, urednika je poklical Zavrl, kdo pa je angažiral Zavrla pa verjetno že ne več. Oziroma je naročil Lasbaher, ali pa je telefoniral Perovič oziroma kakšen drug ruler, kot so si nekateri sami rekli včasih, ob kakšnem dragem viskiju. Ti gospodje brez imen pa jih gotovo poznajo, saj vendar njih kličejo pod M za naslednji medijski umor. In gotovo ve Požar, ki na tem področju izvaja dumping. In zdaj gre na volitve in bo izkoristil vse mafijsko medijske zveze in v takšni zgodbi gladko zmagal.
Razen če ne bo. Ker ni samo ena mafija, ampak so tukaj družine Bonanno, Colombino, Gambino, Genovese in Luchhese, ki se včasih kje spopadajo in drugič sodelujejo in volitve so teren, pred katerimi se oblikujejo zavezništva in tudi antagonizmi. Če gre za politični spopad, potem se med seboj spopadajo stranke, torej so Bonnani Židanovi, Colombini Janševi, Gambini Erjavčevi, Genovesi Cerarjevi in tako dalje. Ampak ne gre tako dalje. Novi obrazi bi se lahko v takšnem okolju povzpeli, če bi oceansko združili ali na trgu našli Suttona, Dillingerja, Nelsona, Floyda, Parkerjevo in Jamesa, ki obvladajo potrebno tehnologijo in znajo priti do sredstev. In najde se včasih kakšen Jagodič in najde se tudi kakšen Jamnikar. Ampak potem ti Sutton noče pretepati kurb in Dillinger prazniti parkomatov in imaš PRobleme. Da pa za prav vsake volitve najdeš ekipco prostih strelcev, ki zna deklasirati vse do tedaj znane mafijozote, pa je mogoče samo v pravljicah.
Razen če niso čudodelni predvolilni gunslingerji, veličastnih sedem samurajev, za običajne politične stranke predragi. Torej če govorimo o precej miljonih za to, da se lansira politična blagovna znamka. In seveda zato v SDS zbirajo zakmaške pri članstvu, ostali so za kaj takega prerevni, edino ti neimenovani bogati strici iz ozadja so zdaj okrog Šarca in zadnjič okrog Cerarja skoraj dobesedno tlakovali pot z denarjem in uslugami in protidobavami in podobnim. S toliko denarja pa bi po parih volitvah kakšen od samurajev že lahko postal šogun in sam določal kdo bo koga in s kom.
Razen, če ne bi s tem ogrozil kakšnega obstoječega šoguna, z dologoletno prakso in izkušnjami tam nekje v udbi in njenem morjenju in bombardiranju doma in po soseščini. Ampak v tem primeru bi za miljonske denarne tokove lahko videli tudi reden tok trupel dol po Savi. Gospod, ki je bil v začetku svoje poti še mlad, bi se moral kaj hitro spopasti s svojo podobno ambiciozno konkurenco, preden bi se povzpel na sam vrh. Gospod ki je bil pred tridesetimi leti na vrhuncu, pa bi bil danes že precej obnemogel, da bi ga s položaja za ta denar že pred leti odstrelili. Tako to gre, Maranzana zamenja Bonnani, Profacija Colombo, Mangana Gambino, Luciana Genovese in tako dalje in tako naprej.
Razen če ni realnost dosti bolj prozaična. Zdenka ima prijateljico Elizabeto, ki ima sposobno in zanesljivo hčerko in ko Mirko protestira, da bi se rad ozrl še malo naokrog in pogledal več sposobnih kandidatov, dobi oster pogled, naj vendar ne bo neumen, da bi dovolil, da mu drugi izbirajo ekipo in vplivajo na odločitve njegove vlade, ker če ne bo on izbral, bo nekdo drug pripeljal svojega. Kdo drug si želi kaj skriti in je prisiljen narediti kakšno uslugo in objaviti kakšen članek, ki ga sicer ne bi. Tretji je vesel, da lahko postavlja svojo partikularno medijsko agendo in blokira vse, kar bi jo lahko ogrozilo. Skratka politična podoba vedno lepo odraža silnice in širše (ali včasih ožje in bližnje) odnose v naši družbi.
Strici iz ozadja pa so v tem primeru lahko tudi tete. Ali pa tudi utvare. In Boštjan Marija zato na stara leta izgublja živce, da ni lepo pregledne hierarhije, kjer bi se, prosto po Jordanu Petersonu, lahko boril za dominanco s sebi podobnimi, saj ni več jasno koga lahko počiš po gobcu in koga ne smeš in komu lahko hodiš po glavi in komu ne smeš. Ljudje pa bi po BMZ svoje statuse javno in jasno razglašati in oglaševati, če bi stopili iz vrste, pa bi seveda dobili najmanj eno vzgojno okoli ušes. Ker danes lahko prileti kakšna Rdeča Zorica okrog ovinka, ti pa ne veš ne od kod in točno zakaj, svet pa postane enako nepredvidljiv, podobno kot ženske nepredvidljivo izbirajo svoje partnerje in se odločajo za otroke, ne meneč se za red in to, "kar je edino prav".
In izvolili bomo, tako kot že nekajkrat, nekoga, ki je naš in prijazen in sprejemljiv. Ki ne bo sprožal viharjev in postavljal vsega na glavo. Ki ne bo naredli nič, ker je vse tako, kot mora biti. Razen, ko tako ne bo več moglo biti.
O njih vemo vse, razen njihovih imen. Odločajo o najpomembnejših vprašanjih, nadzirajo denarne tokove, brez njihovega žegna se ne zgodi nič pomembnega. Radi imajo javna naročila in delujejo iz sence. Občasno znajo uporabiti silo, če se kaj ne zgodi po njihovih navodilh. Seveda govorim o Cosi Nostri, Ndrangheti, Mafiji in podobnih združbah, če ste najprej pomislili na kaj drugega, potem si lahko na steno nalepite plaketo, da ste se vendarle naučili brati med vrsticami. Edino tam se namreč včasih o tistih brez imena lahko kaj napiše, drugje vlada zakon molka, podprt tu in tam tudi s kakšno pravnomočno sodbo in sodno prepovedjo. Gospod predsednik vlade in kasneje države, torej vseh uradnih hierarhij o njih samo okoliši, tudi še taki troublemakerji začnejo prej tiho pezdeti, ko bi jih morali vendar razglasiti.
Imen pa še vedno ne veste. Veste morda, da ste morali nekaj napisati, je naročil urednik, urednika je poklical Zavrl, kdo pa je angažiral Zavrla pa verjetno že ne več. Oziroma je naročil Lasbaher, ali pa je telefoniral Perovič oziroma kakšen drug ruler, kot so si nekateri sami rekli včasih, ob kakšnem dragem viskiju. Ti gospodje brez imen pa jih gotovo poznajo, saj vendar njih kličejo pod M za naslednji medijski umor. In gotovo ve Požar, ki na tem področju izvaja dumping. In zdaj gre na volitve in bo izkoristil vse mafijsko medijske zveze in v takšni zgodbi gladko zmagal.
Razen če ne bo. Ker ni samo ena mafija, ampak so tukaj družine Bonanno, Colombino, Gambino, Genovese in Luchhese, ki se včasih kje spopadajo in drugič sodelujejo in volitve so teren, pred katerimi se oblikujejo zavezništva in tudi antagonizmi. Če gre za politični spopad, potem se med seboj spopadajo stranke, torej so Bonnani Židanovi, Colombini Janševi, Gambini Erjavčevi, Genovesi Cerarjevi in tako dalje. Ampak ne gre tako dalje. Novi obrazi bi se lahko v takšnem okolju povzpeli, če bi oceansko združili ali na trgu našli Suttona, Dillingerja, Nelsona, Floyda, Parkerjevo in Jamesa, ki obvladajo potrebno tehnologijo in znajo priti do sredstev. In najde se včasih kakšen Jagodič in najde se tudi kakšen Jamnikar. Ampak potem ti Sutton noče pretepati kurb in Dillinger prazniti parkomatov in imaš PRobleme. Da pa za prav vsake volitve najdeš ekipco prostih strelcev, ki zna deklasirati vse do tedaj znane mafijozote, pa je mogoče samo v pravljicah.
Razen če niso čudodelni predvolilni gunslingerji, veličastnih sedem samurajev, za običajne politične stranke predragi. Torej če govorimo o precej miljonih za to, da se lansira politična blagovna znamka. In seveda zato v SDS zbirajo zakmaške pri članstvu, ostali so za kaj takega prerevni, edino ti neimenovani bogati strici iz ozadja so zdaj okrog Šarca in zadnjič okrog Cerarja skoraj dobesedno tlakovali pot z denarjem in uslugami in protidobavami in podobnim. S toliko denarja pa bi po parih volitvah kakšen od samurajev že lahko postal šogun in sam določal kdo bo koga in s kom.
Razen, če ne bi s tem ogrozil kakšnega obstoječega šoguna, z dologoletno prakso in izkušnjami tam nekje v udbi in njenem morjenju in bombardiranju doma in po soseščini. Ampak v tem primeru bi za miljonske denarne tokove lahko videli tudi reden tok trupel dol po Savi. Gospod, ki je bil v začetku svoje poti še mlad, bi se moral kaj hitro spopasti s svojo podobno ambiciozno konkurenco, preden bi se povzpel na sam vrh. Gospod ki je bil pred tridesetimi leti na vrhuncu, pa bi bil danes že precej obnemogel, da bi ga s položaja za ta denar že pred leti odstrelili. Tako to gre, Maranzana zamenja Bonnani, Profacija Colombo, Mangana Gambino, Luciana Genovese in tako dalje in tako naprej.
Razen če ni realnost dosti bolj prozaična. Zdenka ima prijateljico Elizabeto, ki ima sposobno in zanesljivo hčerko in ko Mirko protestira, da bi se rad ozrl še malo naokrog in pogledal več sposobnih kandidatov, dobi oster pogled, naj vendar ne bo neumen, da bi dovolil, da mu drugi izbirajo ekipo in vplivajo na odločitve njegove vlade, ker če ne bo on izbral, bo nekdo drug pripeljal svojega. Kdo drug si želi kaj skriti in je prisiljen narediti kakšno uslugo in objaviti kakšen članek, ki ga sicer ne bi. Tretji je vesel, da lahko postavlja svojo partikularno medijsko agendo in blokira vse, kar bi jo lahko ogrozilo. Skratka politična podoba vedno lepo odraža silnice in širše (ali včasih ožje in bližnje) odnose v naši družbi.
Strici iz ozadja pa so v tem primeru lahko tudi tete. Ali pa tudi utvare. In Boštjan Marija zato na stara leta izgublja živce, da ni lepo pregledne hierarhije, kjer bi se, prosto po Jordanu Petersonu, lahko boril za dominanco s sebi podobnimi, saj ni več jasno koga lahko počiš po gobcu in koga ne smeš in komu lahko hodiš po glavi in komu ne smeš. Ljudje pa bi po BMZ svoje statuse javno in jasno razglašati in oglaševati, če bi stopili iz vrste, pa bi seveda dobili najmanj eno vzgojno okoli ušes. Ker danes lahko prileti kakšna Rdeča Zorica okrog ovinka, ti pa ne veš ne od kod in točno zakaj, svet pa postane enako nepredvidljiv, podobno kot ženske nepredvidljivo izbirajo svoje partnerje in se odločajo za otroke, ne meneč se za red in to, "kar je edino prav".
In izvolili bomo, tako kot že nekajkrat, nekoga, ki je naš in prijazen in sprejemljiv. Ki ne bo sprožal viharjev in postavljal vsega na glavo. Ki ne bo naredli nič, ker je vse tako, kot mora biti. Razen, ko tako ne bo več moglo biti.
Pika na i ::
Podgane odidejo ker jim zmanjka hrane.
Ali pač imajo idejo, da se bo svet brez njih res imel lepše?
V vsakem primeru, si želijo na lepše.
Jim lahko zameriš, če si jih že prej komaj gledal? Nemogoče, vesel si.
In bo čas za nove živali. Lepše, boljše, strašnejše, navidezno priljudne?
Jebiga, vse ima svojo ceno.
Cirkusantska zabava vsemogočnih.
Nov krog politično korektnih ovc.
Volk, kje hudiča si?
Ok, v resnici se mi jebe.
Ali pač imajo idejo, da se bo svet brez njih res imel lepše?
V vsakem primeru, si želijo na lepše.
Jim lahko zameriš, če si jih že prej komaj gledal? Nemogoče, vesel si.
In bo čas za nove živali. Lepše, boljše, strašnejše, navidezno priljudne?
Jebiga, vse ima svojo ceno.
Cirkusantska zabava vsemogočnih.
Nov krog politično korektnih ovc.
Volk, kje hudiča si?
Ok, v resnici se mi jebe.
Pika na i ::
-3 in rahlo oblačno.
Našla kavarno, ki ima kavo po mojem okusu. In sladkosti, itak.
Vriskam. Ker ima čas zame nekaj dobrih idej.
Razumevanja za kadilce, pa tudi tu ni.
Počutim se kot doma.
Našla kavarno, ki ima kavo po mojem okusu. In sladkosti, itak.
Vriskam. Ker ima čas zame nekaj dobrih idej.
Razumevanja za kadilce, pa tudi tu ni.
Počutim se kot doma.
Pika na i ::
Zanimivi dnevi.
Ko sije sonce, se slačim. Ko ga ni, pokličem na znano številko. In vriskam, da je mraz tu res pravi.
Menda nisem pri sebi.
Policija ima te dni veliko dela.
Pestro je, res pestro.
Najljubši dotik, na klik.
Cedijo se mi sline!
Prekleta tehnologija brez okusa!
Ko sije sonce, se slačim. Ko ga ni, pokličem na znano številko. In vriskam, da je mraz tu res pravi.
Menda nisem pri sebi.
Policija ima te dni veliko dela.
Pestro je, res pestro.
Najljubši dotik, na klik.
Cedijo se mi sline!
Prekleta tehnologija brez okusa!
Cruz ::
Zjutraj mi cimer pravi:
spet so napadli nekoga zunaj
nič nisi slišal?
Krik na pomoč sem nazadnje slišal
ko sem še pil energijske pijače in bral 24ur
Zdaj pa lepo v miru spim.
spet so napadli nekoga zunaj
nič nisi slišal?
Krik na pomoč sem nazadnje slišal
ko sem še pil energijske pijače in bral 24ur
Zdaj pa lepo v miru spim.
One of the most moral acts is to create a space in which life can move forward.
windigo ::
Fates worse than death
Fates worse than death, pridiga Kurta Vonneguta v katedrali sv. Janeza iz 1982 mi je zadnje dni večkrat priplavala do zavesti. Čudno to sicer ni, ker sem že dolga desetletja velik fan omenjenega gospoda, bolj zanimive pa so asociacije, ki so pripeljale do tega.
V tej pridigi Vonnegut označi križanje za praktično edino reč, ki je hujša od same smrti, pri kateri je smrt lahko odrešitev in Rimljane proglasi za eksperte na področjih bolečine in trpljenja. Če bi poznal učinke živčnih strupov, potem bi dejal, da se imajo Rimljani še marsičesa za naučiti. Zastrupitev z radioaktivnim polonijem je sicer manj intenzivna, je pa trpljenje veliko dolgotrajnejše od križanja. Vse to pa je neprimerljivo s posledicami, ki jih pusti zastrupitev s sodobnimi živčnimi strupi. Sporočilo je seveda enako, če se uprete, vas doleti smrt. Z nekaj smole, če napad preživite, bo to najhujša mogoča usoda, hujša od smrti. In zraven enako velja še za vaše otroke.
Za Bushmane je biti zaprt hujše od smrti, celo v kratkotrajnem ujetništvu skoraj dobesedno uvenejo in umrejo. Ostali smo glede tega bolj trdoživi in nam odvzem svobode, zaprtje v obupno okolje ne vzame tudi upanja, če je že sicer urejeno tako, da nam vzame praktično vse ostalo veselje. Mnenja so torej tukaj deljena, čeprav je dosmrtni zapor brez možnosti pomilostitve že za marsikoga spada v to, o čemer govori g. Kurt Vonnegut.
Ko je Jezus vstopil v Jeruzalem, je imel nekaj za povedati, nekaj za kar je vedel, da marsikomu ne bo všeč. Vedel je, kaj ga lahko z nekaj smole doleti. Enostavno bi se lahko temu izognil in odšel naprej. Ampak se ni in se je raje zavestno odločil za najhujše trpljenje, kar so jih tedaj poznali. Tudi dandanes se razglašajo in oglašujejo usode hujše od smrti, naj gre za zastrupitve z novičokom, ali izolacija v sobici v ekvadorski ambasadi, življenje na begu in ironično dobesedno na milosti političnih oblastnikov v Rusiji, kot v primeru Snowdna. Ker so nam želeli nekaj za povedati. Pa čeprav včasih samo takšno malenkost, da je cesar nag, kar bi sicer lahko videli tudi sami, če bi si le upali priznati. V starih časih so sicer posthumno takšno dejanje še znali prepoznati za nekaj izjemnega in vrednega čaščenja, nekaj kar presega ustroj in razmerja tega sveta. In od takrat so se, vsaj kar se tiče ustroja in razmerij, z nekaj malega izjemami in spremembami, menjala predvsem imena. Zato je prav, da se spomnimo, da je vsaka stvar, za katero je nekdo pripravljen tvegati usodo hujšo od smrti, potencialno velika reč.
Fates worse than death, pridiga Kurta Vonneguta v katedrali sv. Janeza iz 1982 mi je zadnje dni večkrat priplavala do zavesti. Čudno to sicer ni, ker sem že dolga desetletja velik fan omenjenega gospoda, bolj zanimive pa so asociacije, ki so pripeljale do tega.
V tej pridigi Vonnegut označi križanje za praktično edino reč, ki je hujša od same smrti, pri kateri je smrt lahko odrešitev in Rimljane proglasi za eksperte na področjih bolečine in trpljenja. Če bi poznal učinke živčnih strupov, potem bi dejal, da se imajo Rimljani še marsičesa za naučiti. Zastrupitev z radioaktivnim polonijem je sicer manj intenzivna, je pa trpljenje veliko dolgotrajnejše od križanja. Vse to pa je neprimerljivo s posledicami, ki jih pusti zastrupitev s sodobnimi živčnimi strupi. Sporočilo je seveda enako, če se uprete, vas doleti smrt. Z nekaj smole, če napad preživite, bo to najhujša mogoča usoda, hujša od smrti. In zraven enako velja še za vaše otroke.
Za Bushmane je biti zaprt hujše od smrti, celo v kratkotrajnem ujetništvu skoraj dobesedno uvenejo in umrejo. Ostali smo glede tega bolj trdoživi in nam odvzem svobode, zaprtje v obupno okolje ne vzame tudi upanja, če je že sicer urejeno tako, da nam vzame praktično vse ostalo veselje. Mnenja so torej tukaj deljena, čeprav je dosmrtni zapor brez možnosti pomilostitve že za marsikoga spada v to, o čemer govori g. Kurt Vonnegut.
Ko je Jezus vstopil v Jeruzalem, je imel nekaj za povedati, nekaj za kar je vedel, da marsikomu ne bo všeč. Vedel je, kaj ga lahko z nekaj smole doleti. Enostavno bi se lahko temu izognil in odšel naprej. Ampak se ni in se je raje zavestno odločil za najhujše trpljenje, kar so jih tedaj poznali. Tudi dandanes se razglašajo in oglašujejo usode hujše od smrti, naj gre za zastrupitve z novičokom, ali izolacija v sobici v ekvadorski ambasadi, življenje na begu in ironično dobesedno na milosti političnih oblastnikov v Rusiji, kot v primeru Snowdna. Ker so nam želeli nekaj za povedati. Pa čeprav včasih samo takšno malenkost, da je cesar nag, kar bi sicer lahko videli tudi sami, če bi si le upali priznati. V starih časih so sicer posthumno takšno dejanje še znali prepoznati za nekaj izjemnega in vrednega čaščenja, nekaj kar presega ustroj in razmerja tega sveta. In od takrat so se, vsaj kar se tiče ustroja in razmerij, z nekaj malega izjemami in spremembami, menjala predvsem imena. Zato je prav, da se spomnimo, da je vsaka stvar, za katero je nekdo pripravljen tvegati usodo hujšo od smrti, potencialno velika reč.
Pika na i ::
V izogib pomoti
in v odgovor mentalni siroti
Ženske si želimo
takega
…ki z nami zvezde šteje
……zjutraj mleko pogreje
in se v novo jutro nasmeje.
takega
…ki kosi travo
in iz tega priredi zabavo
takega
……ki se niti slučajno ne krega
če nas kdaj kaj neumnega bega
takega
…ki na pivo nas mirno pusti
s svojim ljubosumjem nikdar ne duši
takega
...ki dobro ve
da tečnoba naša pride in gre
takega
…ki skoraj nikoli ne sitnari
in le občasno razmišlja o prevari
takega
…ki prijateljev nikoli ne izda
in se tudi brez nas dobro ima
Predvsem pa
takega…
ki pod grivo las
nima možganov le za okras.
Zame še dodatek velja:
med nogometno tekmo ne modruje
in mi namerno pritiska ne dviguje.
in v odgovor mentalni siroti
Ženske si želimo
takega
…ki z nami zvezde šteje
……zjutraj mleko pogreje
in se v novo jutro nasmeje.
takega
…ki kosi travo
in iz tega priredi zabavo
takega
……ki se niti slučajno ne krega
če nas kdaj kaj neumnega bega
takega
…ki na pivo nas mirno pusti
s svojim ljubosumjem nikdar ne duši
takega
...ki dobro ve
da tečnoba naša pride in gre
takega
…ki skoraj nikoli ne sitnari
in le občasno razmišlja o prevari
takega
…ki prijateljev nikoli ne izda
in se tudi brez nas dobro ima
Predvsem pa
takega…
ki pod grivo las
nima možganov le za okras.
Zame še dodatek velja:
med nogometno tekmo ne modruje
in mi namerno pritiska ne dviguje.
Cruz ::
Prijatelj ve kje so vrata
če se odloči pride
če se odloči odide
prijatelj ve kje so vrata.
če se odloči pride
če se odloči odide
prijatelj ve kje so vrata.
One of the most moral acts is to create a space in which life can move forward.
Pika na i ::
O
Manuel
saj veš
-
na odprtem
ujeti
tvoj dotik
-
razrušiti
z željami
peklensko poželenje
-
trdno stojiš
za tem
da
ljubil bi se
z mano
nežno
najbolj blazno
zdaj
-
požiram sline
-
odpiram vrata
do bližine
-
nemiru ukazujem
naj ne mine
Sončen dan.
Divja lakota.
Božaš me.
Smejem se.
Manuel
saj veš
-
na odprtem
ujeti
tvoj dotik
-
razrušiti
z željami
peklensko poželenje
-
trdno stojiš
za tem
da
ljubil bi se
z mano
nežno
najbolj blazno
zdaj
-
požiram sline
-
odpiram vrata
do bližine
-
nemiru ukazujem
naj ne mine
Sončen dan.
Divja lakota.
Božaš me.
Smejem se.
Pika na i ::
Pa
kaj vam je?
Res ne poznate
Manuela
-
slovenskega boga
strasti in poželenja?
-
Kdor z njim se druži,
se mu meša!
Ne uide mu
razbeljeno vesolje!
-
upirati
se mu
ne splača,
prebrisanec
se vedno vrača
-
Podležeš mu!
In ves zadet
hlepiš
po še,
še še še!
Da odlično opravi
želiš si le!
Vam povem!
od njega stran
nikdar nikdar nikdar
NE GREM!!!
"Če nisi vodilni slon, je razgled ves čas enak."
Anna in kralj.
kaj vam je?
Res ne poznate
Manuela
-
slovenskega boga
strasti in poželenja?
-
Kdor z njim se druži,
se mu meša!
Ne uide mu
razbeljeno vesolje!
-
upirati
se mu
ne splača,
prebrisanec
se vedno vrača
-
Podležeš mu!
In ves zadet
hlepiš
po še,
še še še!
Da odlično opravi
želiš si le!
Vam povem!
od njega stran
nikdar nikdar nikdar
NE GREM!!!
"Če nisi vodilni slon, je razgled ves čas enak."
Anna in kralj.
Pika na i ::
Nihanja v občutkih vodijo do razkola.
Joj, kako prazno to zveni! Vse naokoli kriči ta praznost, ne daj se ji, ji kličem!
Pišmeuhovsko se zaganjam v steklene mize, na njih pa polno svežih senc.
Jebe se mi zanje! Ne najdem tistega nekaj več, hočem več!
Pod tišino si um nabira nove moči.
Oh, težko je med gomazečim mrčesom. Vsaka tipalka upa. Vsak konec si upa. Premazat črno z belo! Ja, ne bo šlo!
Kosi zloženih ponudb. Potrjen račun. Predznak plusa.
Ne, zloščenih receptov ne kupim! Ne!
Joj, kako prazno to zveni! Vse naokoli kriči ta praznost, ne daj se ji, ji kličem!
Pišmeuhovsko se zaganjam v steklene mize, na njih pa polno svežih senc.
Jebe se mi zanje! Ne najdem tistega nekaj več, hočem več!
Pod tišino si um nabira nove moči.
Oh, težko je med gomazečim mrčesom. Vsaka tipalka upa. Vsak konec si upa. Premazat črno z belo! Ja, ne bo šlo!
Kosi zloženih ponudb. Potrjen račun. Predznak plusa.
Ne, zloščenih receptov ne kupim! Ne!
Pika na i ::
Smejem se.
Izdal si se. Z eno besedo, ki jo težko še komu pripišem.
Ne uporablja se pogosto. Je pa tako, bi rekla, elegantna. Po malem vzvišena.
Smejem se.
Znaš.
Mhm, tudi jaz.
Najljubše ime, se začne na črko.
Smejem se.
Ljudje so butli.
Izdal si se. Z eno besedo, ki jo težko še komu pripišem.
Ne uporablja se pogosto. Je pa tako, bi rekla, elegantna. Po malem vzvišena.
Smejem se.
Znaš.
Mhm, tudi jaz.
Najljubše ime, se začne na črko.
Smejem se.
Ljudje so butli.
windigo ::
Immanuel
Letni servis jezika
mehanik umazan od olja
razstavlja pogonske sklope
vse do črk
bikova glava in pastirska palica
mu ležita ob nogah
kot črne črte in krivulje
iz kapelj in madežev
iz delavnice je ob zamahih kladiva
slišati glasove
el, il, ilah, ael, ailh, oil
ali nekaj temu podobnega
zaposlen s praktičnimi problemi
je videti prav srečen
ko zre v temo jeklene cevi
ki ji ni videti konca
bilo je treba, se oglasi
vedno in povsod je treba
če vprašate mehanika
ki rad servisira tanke
jasno, mu pritrdim
tudi sam ponovno srečen
da je poln tank ojla
vedno z nami
Letni servis jezika
mehanik umazan od olja
razstavlja pogonske sklope
vse do črk
bikova glava in pastirska palica
mu ležita ob nogah
kot črne črte in krivulje
iz kapelj in madežev
iz delavnice je ob zamahih kladiva
slišati glasove
el, il, ilah, ael, ailh, oil
ali nekaj temu podobnega
zaposlen s praktičnimi problemi
je videti prav srečen
ko zre v temo jeklene cevi
ki ji ni videti konca
bilo je treba, se oglasi
vedno in povsod je treba
če vprašate mehanika
ki rad servisira tanke
jasno, mu pritrdim
tudi sam ponovno srečen
da je poln tank ojla
vedno z nami
Pika na i ::
Seveda se smejim.
Ker je tvoj boj
poraženca,
groteska.
In ti nekdo,
ki ga ni vredno posrati niti enkrat.
Ker je tvoj boj
poraženca,
groteska.
In ti nekdo,
ki ga ni vredno posrati niti enkrat.
windigo ::
Učinkovita alokacija sredstev. Če ima bog res lahko 1000 imen, potem je to eno pomembnejših za boga sredinskih volilcev. Težko bi temu vrednota, nihče je vsaj ne omenja v tem kontekstu in pogosto zasenči vse ostale vrednoste, saj se sredinski volilci radi precej fluidno objamejo in zalijejo zdaj leve, zdaj desne proklamirane vrednote, glede na smer, v katero naj bi se obrnila družba. Kaj pa je tisto, kar ostaja nespremenljivo, na čemer sidrajo ti ljudje, kaj so te sredinske vrednote, o katerih pa se ne govori, kot o svojih vrednotah govorijo bolj jasno levo in desno opredeljeni, katere so torej nadvrednote sredinskih volilcev? Eno smo omenili že na začetku, pa ni edina, več jih je. Učinkovita alokacija sredstev je potrebna, če želimo večjo ekonomsko rast. Ekonomsko rast rabimo, če nočemo vojne ali česa podobno neprijetnega. Stop, od kod pa zdaj to? Vojne vendar začenjajo slabi fantje, za svoj prestiž in zadovoljevanje svojih nizkih strasti, mi smo jasno nad tem. Mi, Slovenci. Mi, Hrvatje, mi, Srbi. Ki smo vmes pozabili, da bi leta 1986 Slobobodan Miloševič ostal nepomemben komunistični aparatčik, če ne bi zajahal vala nacionalizma, ki se je zdel skoraj vsem v Srbiji edini pravi odgovor na tedanjo ekonomsko in politično situacijo. Da je v tistem času zgledal miroljubno in zmerno v primerjavi z naprimer takrat še bolj odkrito nacionalističnim in fanatičnim Vukom Draškovičem, ki se mu danes splača biti zelo demokratičen in zmeren in miroljuben. Da je bilo pisanje časopisa Politika vedno korak pred politiko, da raznih gospodov, ki so se hvalili z javno rabo uma in v ta namen pisali akademske memorandume, niti ne omenjam. Skratka, če ekonomska rast ni mogoča, pridejo v ospredje vprašanja tipa kje vzeti, medtem ko se v pogojih rasti pametnim bolj splača spraševati, kako več narediti. In da bi se več naredilo, se mora večini splačati več narediti. In slednje ni ravno najlažje, veliko lažje je več pobrati drugim, kot več narediti. To navadno počneta dve vrsti ljudi. No, tri, včasih nam vsem paše tu in tam, kot so temu rekli včasih, hvatati krivine, drugi pa precej podobno, da smo vsi zaznamovani z izvirnim grehom. Ampak če tega ne moremo prepogosto početi, potem to ni posebej nevarno. Nevarni pa so vedno tisti, ki imajo oblast in vojske in podobno in tisti, ki imajo denar in banke in podobno. Dokler to niso eni in isti ljudje, potem obstaja spekter možnosti, levih prašičkov in desnih denarnic in tistih nekje vmes, ki kot Vulkanci po najboljših močeh krmarijo barko zdaj v levo, zdaj v desno v iskanju miru in prosperitete, še dveh sredinskih vrednot. Če pa je oblast v rokah najmočnejših, potem ni demokracije, ni več balansiranja sredinskih slojev naenkrat in ni več preveč pomembno, kako nas živi večina. Važni so imperiji, ozemlja, equity, ne pa več ljudje. Na nekdanje balansiranje na sredini, pa bomo morda v vzvratnem ogledalu gledali kot na realistični humanizem.
Pika na i ::
A veš, bilo je pred leti. Ko je nek moški v neki oddaji, blodil o nogometu. In ženskah. Ki, ja, zanje ni nogomet.
Fak, najboljše nogometašice, pa peljejo scat marsikaterega moškega!?
Scene se seveda ponavljajo. Redno. Nikdar jih ne bo konec.
Zdaj se jim resnično samo smejem. Še norčevat se mi ne ljubi več.
Tistikrat sem si pa dala duška.
Še zdaj se smejem.
Saj veš (ali pač ne) o ženskem, zavidanju, penisa. Hahaha.
Zakaj in za kaj, bi ga pa, mi ne bo nikdar jasno.
In o tem, da je za ženske edini smiseln šport, ples. In jahanje.
Sicer še danes ne vem, ali je imel v mislih jahanje ali je prav jezdenje.
Imel pa je v mislih, da gol v resnici ni gol.
Na San Siru zadnjič, meni na ljubo ustavljeni.
Zagotovo se ne spominjam vseh golov in akcij mojih.
Se pa zelo dobro, dveh golov s tekme, kjer so premagali Milan. Si misliš, moji, menda luzerji, premagajo Milan? Huh, sem si dala duška! Korist sva imela oba.
Navijanje je užitek.
Seveda, jasno je, od nekdaj. Francozi. Smešno, a ne, pa Francije sploh ne maram.
Za njimi, so tisti, ki jih letos ni. Ne, niso Italijani.
Islandija. A zakaj?
Morajo biti vse odločitve racionalne?
NE!
Fak, najboljše nogometašice, pa peljejo scat marsikaterega moškega!?
Scene se seveda ponavljajo. Redno. Nikdar jih ne bo konec.
Zdaj se jim resnično samo smejem. Še norčevat se mi ne ljubi več.
Tistikrat sem si pa dala duška.
Še zdaj se smejem.
Saj veš (ali pač ne) o ženskem, zavidanju, penisa. Hahaha.
Zakaj in za kaj, bi ga pa, mi ne bo nikdar jasno.
In o tem, da je za ženske edini smiseln šport, ples. In jahanje.
Sicer še danes ne vem, ali je imel v mislih jahanje ali je prav jezdenje.
Imel pa je v mislih, da gol v resnici ni gol.
Na San Siru zadnjič, meni na ljubo ustavljeni.
Zagotovo se ne spominjam vseh golov in akcij mojih.
Se pa zelo dobro, dveh golov s tekme, kjer so premagali Milan. Si misliš, moji, menda luzerji, premagajo Milan? Huh, sem si dala duška! Korist sva imela oba.
Navijanje je užitek.
Seveda, jasno je, od nekdaj. Francozi. Smešno, a ne, pa Francije sploh ne maram.
Za njimi, so tisti, ki jih letos ni. Ne, niso Italijani.
Islandija. A zakaj?
Morajo biti vse odločitve racionalne?
NE!
nuphilucle ::
vostok_1 ::
Pika is still in the game.
I salute you.
I salute you.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
Pika na i ::
I salute you.
Moj oče je igral nogomet.
To so bili še časi, ko zagotovo ne bi norela in se prepirala, da so igralci preplačani.
V malem mezincu je imel tekme, akcije, gole, razprtije....
Vedno sva navijala vsak za svoje.
Vedno je bil objektiven, česar zase res ne morem reči.
Vedno je govoril, da se igra do sodnikovega zadnjega žvižga. Oh, kako sem sovražila gole v zadnjih sekundah! Še vedno jih.
Samo očeta ni več, da bi me miril. Da bi mi rekel, nehaj, to je samo igra. Si slišala, zdaj je pa dovolj!?
Niti slučajno, ne navijam za Brazilce.
Uživaj v poletju, Vzhod!
Aquafriend ::
@Pika na i zal mi je da nimas vec oceta. Oprosti za vse slotech trole, ki so ti nagajali.
Aquafriend ::
Pa
kaj vam je?
Res ne poznate
Manuela
-
slovenskega boga
strasti in poželenja?
-
Kdor z njim se druži,
se mu meša!
Ne uide mu
razbeljeno vesolje!
-
upirati
se mu
ne splača,
prebrisanec
se vedno vrača
-
Podležeš mu!
In ves zadet
hlepiš
po še,
še še še!
Da odlično opravi
želiš si le!
Vam povem!
od njega stran
nikdar nikdar nikdar
NE GREM!!!
"Če nisi vodilni slon, je razgled ves čas enak."
Anna in kralj.
Ceprav mi je pesmica nekako vsec. Avtor dobr opise ampak si nisem mogu upret da ne bi napisal. Avtor slavi svojo slabost. Svojo odvisnost. Zakaj naj bi bilo boljse bit odvisen? Zato, da bos 5 min dozivel ekstazo. Preostale ure pa bil mucenik. A ni boljse bit nad tem nivojem nizkih strasti. Bit clovek in zavest na visjem nivoju. Imet lep obcutek 24 ur na dan in ne le 5 min. Drugac je bolj zivalsko kot clovesko
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Aquafriend ()
IL_DIAVOLO ::
I salute you.
Moj oče je igral nogomet.
To so bili še časi, ko zagotovo ne bi norela in se prepirala, da so igralci preplačani.
V malem mezincu je imel tekme, akcije, gole, razprtije....
Vedno sva navijala vsak za svoje.
Vedno je bil objektiven, česar zase res ne morem reči.
Vedno je govoril, da se igra do sodnikovega zadnjega žvižga. Oh, kako sem sovražila gole v zadnjih sekundah! Še vedno jih.
Samo očeta ni več, da bi me miril. Da bi mi rekel, nehaj, to je samo igra. Si slišala, zdaj je pa dovolj!?
Niti slučajno, ne navijam za Brazilce.
Uživaj v poletju, Vzhod!
Najlepsi spisi so resnicni.
Moje sozalje Pika, poznam ta obcutek.
windigo ::
Včasih Hrvatom tudi kaj zavidam. Ne ravno njihove cerkve, ki je še za razred bolj zagovedna od tukajšnje, ne ravno politične scene, za katero velja podobno, niti atmosfere, ki je marsikje na meji precej norega nacionalizma. Morda eno večje mesto, v katerem morda ravno vsak ne pozna vsakega in se posledično ne boji, okrog katerega ovinka bo kaj priletelo, če bo izrazil kakšno kritično mnenje o kom. Ob ogledu filma "Takšna so pravila" pa to, da imajo vsaj umetniške prakse za ventilček, skozi katerega lahko ventilirajo kolektivne frustracije in reflektirajo kakšno svinjarijo, ki jo je sicer mogoče videti, ne pa o njej govoriti, vsaj ne na način, da bi se lahko po normalni poti spremenila. Film namreč med drugim ilustrira tudi brezdušnost večih državnih sistemov ob nesmiselni in prezgodnji smrti bližnjega. Ali pa "Ljudožerca vegetarijanca", ki vključi še brezobzirnost in egocentričnost določenih akterjev, ki v teh sistemih delujejo ali v pretežni meri živijo. Pri nas pa imamo "Našo malo kliniko", kljub temu, da tožilec trdi, da je doktor Radan moril iz morilske sle, svojci pa, da je kvečjemu iz sočutja, ki ga sicer na Nevrološki kliniki ni nikoli bilo ravno na pretek. Scenaristi pa bi imeli zanimivo in pretresljivo delo tudi, če bi kot je gospod Balenović stopili v glavo fiktivnega doktorja Babiča, poskusili kaj podobnega recimo z Radanom, pa tudi stranske vloge recimo doktor Žvanove bi ponujale kar nekaj materiala in izzivov. In če bi bilo mogoče pri Radanu še skonstruirati zgodbo osnovano na sočutju in preskočiti vse etične dileme o sojenju na življenje ali smrt ali trpljenje, pa pri dr. Podnarju in dr. Veselu takšnega prostora scenaristi niti ne bi imeli. Gospoda sta menda vedela, da je dr. Mazič narobe diagnosticiral in posledično narobe zdravil enega od pacientov, otroka, ki je kasneje za posledicami svoje bolezni tudi umrl, vendar sta se odločila, ker s tem zdravnikom nista bila v najboljših odnosih, da bosta te svoje ugotovitve zadržala kar zase. Verjetno z namenom, ali pa vsaj pričakovano posledico, da se pokaže nestrokovnost dr. Mazića, saj je očitno edino strokovnost tista, ki je potrebna za delo v UKC, vse ostalo ne šteje nič (razen za višje vodje in predstojnike, kjer pa strokovno znanje zaradi političnih povezav ni potrebno). Da o stranskih zapletih, v katerih sta metala polena pod noge specializantom, ki tja raje niso niti šli, ali pa so hitro zbežali drugam, ker smo lahko brali, kako sta "prežala na napake" in najbrž potem uničevala kariere in posledično "strokovnostno" uničila pediatrično kardiologijo pri nas.
Čudež bi bil, če bi bili zdravniki res bistveno drugačni od nas ostalih in izolirani od vrednot, ki jih sprejema širša družba. Če si bogat, si uspešen. Briljanten akademik, sočuten in odličen klinični praktik, strokovno in človeško cenjen, ampak z dvema jurjema evrov pač precejšen luzer. Javne skrivnosti so, da imajo nekateri proizvajalci zdravil skoraj miljonske proračune, ki jih poskušajo na čimbolj legalen način stlačiti v sicer site riti recimo nekaj vodilnih nevrologov. Ne vseh, ampak tistih, ki imajo ustrezen vpliv, kar se tiče politike in doktrin zdravljenja. Zadeva je top heavy podobno kot McDonalds ali pa kot kakšen klan razpečevalcev in švercerjev mamil, kjer je bogatih bolj malo, ostali pa rintajo za relativno ali pa tudi absolutno majhne denarje. In predstavljam si, da je konkurenca za vrh pri kakšnih Zetah huda in na nož. In predstavljam si, da pri ambicioznih zdravnikih (in vsi ki delajo v UKC so vsaj malo ambiciozni) v podobnem sistemu, ne more biti dosti drugačna. Ampak vesel bi pa bil, če bi tudi tukaj lahko rekli bobu bob. Pa zgleda še ne zmoremo.
Čudež bi bil, če bi bili zdravniki res bistveno drugačni od nas ostalih in izolirani od vrednot, ki jih sprejema širša družba. Če si bogat, si uspešen. Briljanten akademik, sočuten in odličen klinični praktik, strokovno in človeško cenjen, ampak z dvema jurjema evrov pač precejšen luzer. Javne skrivnosti so, da imajo nekateri proizvajalci zdravil skoraj miljonske proračune, ki jih poskušajo na čimbolj legalen način stlačiti v sicer site riti recimo nekaj vodilnih nevrologov. Ne vseh, ampak tistih, ki imajo ustrezen vpliv, kar se tiče politike in doktrin zdravljenja. Zadeva je top heavy podobno kot McDonalds ali pa kot kakšen klan razpečevalcev in švercerjev mamil, kjer je bogatih bolj malo, ostali pa rintajo za relativno ali pa tudi absolutno majhne denarje. In predstavljam si, da je konkurenca za vrh pri kakšnih Zetah huda in na nož. In predstavljam si, da pri ambicioznih zdravnikih (in vsi ki delajo v UKC so vsaj malo ambiciozni) v podobnem sistemu, ne more biti dosti drugačna. Ampak vesel bi pa bil, če bi tudi tukaj lahko rekli bobu bob. Pa zgleda še ne zmoremo.
Aquafriend ::
Ce si bogat si uspesen. Bogat v znanju, bogat v dobrem zdravju, bogat v telesni predispoziciji, bogat v duhovnem/dusevnem smislu. bogat v kreativnosti, bogat v denarju.
Ce si bogat samo v denarju se nisi uspesen.
Ce si bogat samo v denarju se nisi uspesen.
jype ::
Aquafriend je izjavil:
Ce si bogat si uspesen. Bogat v znanju, bogat v dobrem zdravju, bogat v telesni predispoziciji, bogat v duhovnem/dusevnem smislu. bogat v kreativnosti, bogat v denarju.Exupery je zapisal, da popolnosti ne dosežeš takrat, ko nimaš več česa dodati, temveč takrat, ko nimaš več česa odvzeti.
Uspešen si, ko bogastva ne potrebuješ.
Zgodovina sprememb…
- predlagalo izbris: kuall ()
Aquafriend ::
Aquafriend je izjavil:
Ce si bogat si uspesen. Bogat v znanju, bogat v dobrem zdravju, bogat v telesni predispoziciji, bogat v duhovnem/dusevnem smislu. bogat v kreativnosti, bogat v denarju.
Uspešen si, ko bogastva ne potrebuješ.
Uff, sej ravno to je najvecje bogastvo
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Aquafriend ()
Pika na i ::
Ibrakadabra
Priznam, da mi je šlo njegovo obnašanje na igrišču od nekdaj na jetra.
Ob njegovih traparijah ki jih je zganjal, bi ga najraje sezula, ostrigla na balin in napodila z igrišča.
Klubi, kjer je igral, so mi antipatični.
Ok, Barcelono sem še nekak prebavljala. A le do trenutka, ko so zjebali Henryja. Potem je bilo konec.
Priznam pa tudi, da bi/če bi morala glasovati za najboljšega nogometaša, vedno izbrala njega in nikoli Messija.
Nogometaši brez krvi - pa če so ne vem kakšni mojstri - so mi mim.
Jaz sem Zlatan Ibrahimović / Jag Är Zlatan
David Lagercrantz, Zlatan Ibrahimović
Knjiga o življenju Ibre.
Knjiga o nogometu. O poti nekega mulca, ki je želel postati nogometaš.
Precej nabrit mulo je bil.
A za to, kje in kaj je danes, se je trudil.
Trmast. Z dolgim jezikom. Kradljivec koles.
Upornik z razlogom.
Podarjeno mu ni bilo nič.
Naiven, dokler ni obvladal zakonitosti nogometnega zakulisja.
Če so ga nenormalne vsote denarja v nogometu pokvarile? Ne bi rekla.
"Fanta lahko spraviš iz geta, geta pa iz fanta nikoli."
Danes mi ne gre več tako na jetra njegovo obnašanje.
Jebanja v glavo se sčasoma pač naveličaš. In ga vrneš, in ga vračaš. To dobro ve Pep.
- "I told him what a friend had said to me – ‘you bought a Ferrari but drive it like a Fiat"
- “I would walk into a room; he would leave. He would greet everyone by saying hello, but would ignore me."
In ne čudi me, da se je bolje ujel s Special One godrnjačem.
- "He’s cool. The first time he met (my wife) he whispered to her: ‘Helena, you have only one mission. Feed Zlatan, let him sleep, keep him happy!"
- "The guy says what he wants. I like him.”
Všeč mi je, da je odšel v francoski klub,
kjer so nekoč harali odlični Safet, Šurjak in Vujovićev Zlatko.
Knjiga je prijetno branje. Tudi za tiste, ki imajo nogometaše in nogometne navdušence za kretene.
Da se taki - ob morebitnem uspehu slovenskega nogometa - spoznajo na vse gole, avte in podaljške, mi je pa že dolgo jasno.
Priznam, da mi je šlo njegovo obnašanje na igrišču od nekdaj na jetra.
Ob njegovih traparijah ki jih je zganjal, bi ga najraje sezula, ostrigla na balin in napodila z igrišča.
Klubi, kjer je igral, so mi antipatični.
Ok, Barcelono sem še nekak prebavljala. A le do trenutka, ko so zjebali Henryja. Potem je bilo konec.
Priznam pa tudi, da bi/če bi morala glasovati za najboljšega nogometaša, vedno izbrala njega in nikoli Messija.
Nogometaši brez krvi - pa če so ne vem kakšni mojstri - so mi mim.
Jaz sem Zlatan Ibrahimović / Jag Är Zlatan
David Lagercrantz, Zlatan Ibrahimović
Knjiga o življenju Ibre.
Knjiga o nogometu. O poti nekega mulca, ki je želel postati nogometaš.
Precej nabrit mulo je bil.
A za to, kje in kaj je danes, se je trudil.
Trmast. Z dolgim jezikom. Kradljivec koles.
Upornik z razlogom.
Podarjeno mu ni bilo nič.
Naiven, dokler ni obvladal zakonitosti nogometnega zakulisja.
Če so ga nenormalne vsote denarja v nogometu pokvarile? Ne bi rekla.
"Fanta lahko spraviš iz geta, geta pa iz fanta nikoli."
Danes mi ne gre več tako na jetra njegovo obnašanje.
Jebanja v glavo se sčasoma pač naveličaš. In ga vrneš, in ga vračaš. To dobro ve Pep.
- "I told him what a friend had said to me – ‘you bought a Ferrari but drive it like a Fiat"
- “I would walk into a room; he would leave. He would greet everyone by saying hello, but would ignore me."
In ne čudi me, da se je bolje ujel s Special One godrnjačem.
- "He’s cool. The first time he met (my wife) he whispered to her: ‘Helena, you have only one mission. Feed Zlatan, let him sleep, keep him happy!"
- "The guy says what he wants. I like him.”
Všeč mi je, da je odšel v francoski klub,
kjer so nekoč harali odlični Safet, Šurjak in Vujovićev Zlatko.
Knjiga je prijetno branje. Tudi za tiste, ki imajo nogometaše in nogometne navdušence za kretene.
Da se taki - ob morebitnem uspehu slovenskega nogometa - spoznajo na vse gole, avte in podaljške, mi je pa že dolgo jasno.
windigo ::
Dr. Vesel pravi, da je globoka država tista, ki je uničila otroško kardiologijo v UKC. Vrhovni sodnik Zobec piše o montiranih procesih in čudežnih sinhronicitetah, ki imajo menda prav podobna počela in kar samo Ministrstvo z velikim M je "zaukazalo denegacijo dejstev" iz videoposnetkov v vseh medijih. Sam sem do tega, da je država tista, ki uničuje svoje podsisteme v PR probleme, precej skeptičen. Kot tudi do tega, da je pri nas država posebej globoka, meni se zdi pogosto precej preplitka, sploh ko je potrebna hitra in premišljena in usklajena reakcija, recimo v primeru Kemisa, včasih pa tudi, ko po njej gazi tak ali drugačen politični Houdre (z izrazom Houdre seveda nikakor ne mislim izključno na g. min. Počivalška, pa če se mu lahko še tako prilega).
Pod globoka država dr. Vesel seveda pojmuje dr. Geršaka in verjetno tudi dr. Kendo in še kup politično nastavljenih vodstev UKC, ki sta mu pred časom šefovali in s strokovnostjo in delom katerih ni bil posebej zadovoljen. Verjetno tudi čisto upravičeno, g. ima po mojem mnenju za te reči tudi precej visoke kriterije, kar je seveda vse prej kot narobe. Kriteriji in kvalitete g. Zobca pa niso posebej očitni, g. verjetno ni posebej slab pravnik, glede na družbo in karierno pot, je pa z vsakim zapisom bolj očitno, da živi v rahlo drugačnem svetu, kot pa večina ljudi okrog njega, v svetu, v katerem je sam precej bolj pomemben, kot pa v tistem, v katerem se nahajamo tudi ostali.
Dr. Žiga Turk v obrambo gospodu Zobcu in po sledi dr. Jordana Petersona trdi, da zanemarjamo hierarhije, ki so naravna danost in zaradi katerih bi morali nekatere ljudi obravnavati "bolj enako" kot druge. Predvidevam, da se civilizacijskim pridobitvam, kot je med drugim tudi enakost pred zakoni, vendarle ni pripravljen povsem odpovedati. Kar pa meni zveni rahlo paradoksalno, njemu pa ne, tako da je povsem mogoče, da si pod hierarhijami ne predstavljamo povsem identičnih konceptov. Dr. Turk trdi, da so hierarhije naravne in ne le socialni konstrukt, torej bi bilo za spoznavanje treba pogledati v naravo. In verjetno bodo uvidi v človeško hierarhično naravo lažji in boljši, če pogledamo k primatom, še najbolje k šimpanzom in bonobom, kot človekovim najbližjim sorodnikom, kot pa v razvojno prazgodovino h kakšnim jastogom.
In tukaj dr. Frans de Waal, znani primatolog, opiše, katere so lastnosti in naloge alfa samca v krdelu šimpanzov: alfa je tisti, katerega naloga je skrbeti za mir v tropu. Alfa je tudi glavni tolažnik z nadpovprečno sposobnostjo empatije, saj je le ta nujno potrebna, da se zagotovi stabilnost delovanja krdela. Še daleč ni alfa najmočnejši, niti najizkušenejši šimpanz, bistveno bolj kot fizična moč ga določajo odnosi in prijateljska razmerja. Se zgodi, da prevzame oblast tudi kakšen tumpast nasilnež, vendar je njegova vladavina pri šimpanzih navadno kratkega veka, saj ima vsak močnejši samec ali pa tudi protopolitična združba v tem primeru zelo močno motivacijo, da ga nažene. Biti mora torej čustveno inteligenten, če boste tako lažje razumeli, prosto po Golemanu, čeprav mi izraz niti Goleman nista kaj posebej všeč. In socialno spreten. Kar vključuje tudi, da zna premisliti, kdaj se je bolje umakniti, kot pa vztrajati na začrtani poti, pa četudi je umik samo taktičen. Sicer se tisti nad njim verjetno počutijo dolžne naložiti mu najmanj kakšno vzgojno, še posebej če bi rad nasilno uzurpiral obstoječi red in pa mir. Napredovanje v tropu šimpanzov zahteva veliko obiranja bolh s hrbtov ali pa direkten spopad z alfo za položaj in prestiž in dostop in kar je še ugodnosti, ki jih prinaša položaj. Ali pa proti krivicam in za načela. Med katera lahko štejemo tudi strokovnost.
In počasi se nam lahko zasvita, da ima dr. Turk prav, hierarhije so pomembne, Jan Zobec na čelu katere od teh pa precej verjetno precejšna katastrofa. Pa tudi dr. Vesel bi morda pri kletki z opicami v ljubljanskem ZOO kdaj premišljeval, ali je bilo njegovo delovanje vedno koristno in nujno za zdravje tistega tropa primatov, ki je poskušala skrbeti za druge primatke s problemi na njihovih zaenkrat še majhnih srčkih.
Pod globoka država dr. Vesel seveda pojmuje dr. Geršaka in verjetno tudi dr. Kendo in še kup politično nastavljenih vodstev UKC, ki sta mu pred časom šefovali in s strokovnostjo in delom katerih ni bil posebej zadovoljen. Verjetno tudi čisto upravičeno, g. ima po mojem mnenju za te reči tudi precej visoke kriterije, kar je seveda vse prej kot narobe. Kriteriji in kvalitete g. Zobca pa niso posebej očitni, g. verjetno ni posebej slab pravnik, glede na družbo in karierno pot, je pa z vsakim zapisom bolj očitno, da živi v rahlo drugačnem svetu, kot pa večina ljudi okrog njega, v svetu, v katerem je sam precej bolj pomemben, kot pa v tistem, v katerem se nahajamo tudi ostali.
Dr. Žiga Turk v obrambo gospodu Zobcu in po sledi dr. Jordana Petersona trdi, da zanemarjamo hierarhije, ki so naravna danost in zaradi katerih bi morali nekatere ljudi obravnavati "bolj enako" kot druge. Predvidevam, da se civilizacijskim pridobitvam, kot je med drugim tudi enakost pred zakoni, vendarle ni pripravljen povsem odpovedati. Kar pa meni zveni rahlo paradoksalno, njemu pa ne, tako da je povsem mogoče, da si pod hierarhijami ne predstavljamo povsem identičnih konceptov. Dr. Turk trdi, da so hierarhije naravne in ne le socialni konstrukt, torej bi bilo za spoznavanje treba pogledati v naravo. In verjetno bodo uvidi v človeško hierarhično naravo lažji in boljši, če pogledamo k primatom, še najbolje k šimpanzom in bonobom, kot človekovim najbližjim sorodnikom, kot pa v razvojno prazgodovino h kakšnim jastogom.
In tukaj dr. Frans de Waal, znani primatolog, opiše, katere so lastnosti in naloge alfa samca v krdelu šimpanzov: alfa je tisti, katerega naloga je skrbeti za mir v tropu. Alfa je tudi glavni tolažnik z nadpovprečno sposobnostjo empatije, saj je le ta nujno potrebna, da se zagotovi stabilnost delovanja krdela. Še daleč ni alfa najmočnejši, niti najizkušenejši šimpanz, bistveno bolj kot fizična moč ga določajo odnosi in prijateljska razmerja. Se zgodi, da prevzame oblast tudi kakšen tumpast nasilnež, vendar je njegova vladavina pri šimpanzih navadno kratkega veka, saj ima vsak močnejši samec ali pa tudi protopolitična združba v tem primeru zelo močno motivacijo, da ga nažene. Biti mora torej čustveno inteligenten, če boste tako lažje razumeli, prosto po Golemanu, čeprav mi izraz niti Goleman nista kaj posebej všeč. In socialno spreten. Kar vključuje tudi, da zna premisliti, kdaj se je bolje umakniti, kot pa vztrajati na začrtani poti, pa četudi je umik samo taktičen. Sicer se tisti nad njim verjetno počutijo dolžne naložiti mu najmanj kakšno vzgojno, še posebej če bi rad nasilno uzurpiral obstoječi red in pa mir. Napredovanje v tropu šimpanzov zahteva veliko obiranja bolh s hrbtov ali pa direkten spopad z alfo za položaj in prestiž in dostop in kar je še ugodnosti, ki jih prinaša položaj. Ali pa proti krivicam in za načela. Med katera lahko štejemo tudi strokovnost.
In počasi se nam lahko zasvita, da ima dr. Turk prav, hierarhije so pomembne, Jan Zobec na čelu katere od teh pa precej verjetno precejšna katastrofa. Pa tudi dr. Vesel bi morda pri kletki z opicami v ljubljanskem ZOO kdaj premišljeval, ali je bilo njegovo delovanje vedno koristno in nujno za zdravje tistega tropa primatov, ki je poskušala skrbeti za druge primatke s problemi na njihovih zaenkrat še majhnih srčkih.
Pika na i ::
Pika uživa. Udobno zleknjena, s skodelico kave pred sabo.
8 stopinj je zunaj, precej oblacno in dokaj brutalno piha. Poletje po moji meri.
Borgarnes.
8 stopinj je zunaj, precej oblacno in dokaj brutalno piha. Poletje po moji meri.
Borgarnes.
Pika na i ::
3.7.
Brez kaplje dežja, prijeten veterc, sonce, vulkani, slapovi, tovarna slanikov...
Jutro v Borgarnesu
Ves dan imam vprasanje v glavi, zakaj toliko konj. Pa, mislim, da poznam odgovor in ga naglas ne želim slišat.
Črni so taglavni.
Akureyri.
Jutri pa..... morda, upam, bodo. V Husaviku. Oni, taveliki. KITI.
Srečo je treba deliti.
In glede na to, da je pri meni še dan, grem lahko zdaj na eno pivo.
Ker, seveda, jasno, se mi sploh ne spi.
Lep dan naj bo!
Brez kaplje dežja, prijeten veterc, sonce, vulkani, slapovi, tovarna slanikov...
Jutro v Borgarnesu
Ves dan imam vprasanje v glavi, zakaj toliko konj. Pa, mislim, da poznam odgovor in ga naglas ne želim slišat.
Črni so taglavni.
Akureyri.
Jutri pa..... morda, upam, bodo. V Husaviku. Oni, taveliki. KITI.
Srečo je treba deliti.
In glede na to, da je pri meni še dan, grem lahko zdaj na eno pivo.
Ker, seveda, jasno, se mi sploh ne spi.
Lep dan naj bo!
branimirII ::
Od kdaj zenske gledaju nogomet tako intenzivno i pijeju pivo? Jaz sam mislo, da to samo muski delaju. Ali da ti povem. Ni lepo videti muskog ko se napije a kamoli zenu.
Zgodovina sprememb…
- predlagal izbris: imagodei ()
Matko ::
windigo ::
The increasing mania for bitcoin and bitcoin derivatives among ordinary people can be explained entirely by the subconscious terror they feel as the socioeconomic system they were raised in collapses around them.
cut off from access to land ownership, from guild protected jobs, from even the basic social function of providing stable schooling, infrastructure and healthcare, magic internet money which never goes down sounds like a great deal
they see their future in the serfdom of the gig economy and they maniacally pray to the internet to save them from that fate. they feel in their bones it's the last chance for them and their families.
bitcoin is not the golden dawning of a new era - it is the bonfire of the destruction of the old.
For which there is no credible replacement.
As nation states lose their grip, corporate feudalism will emerge as the dominant paradigm in an explicit way. Already taxation, one of the fundamental functions of the state, is eroded by corporate power.
All that is left is to splinter the monopoly on violence. This won't take long.
Bitcoin will prevent none of these. Power is not about owning currency. Owning currency is a result of power.
-- Anton Troynikov
Pika na i ::
4.7.
Samo da povem. Kiti grbavci.
Dobro,da nisem padla z barke.
Za lahko noč, si zdaj vrtim filmčke njihovih skokov. Da sem bolj natančna, bila sta dva skoka. Kot v NG.
In kako odprejo usta in zajamejo kril... pa pihanje vode... pa..
Vreme je bilo... mrzlo.
O bog.. srečna do neba in čez.
5.7.
Ves ljubi dan je deževalo, 2 stopinji.
Na geotermalni postaji. Ohhh, kako zelo diši tam... lahko rečemo samo kemiki.
Voda na Islandiji ima poseben vonj, je pa pitna. Če ji dodaš cedevito, je povsem ok.
Avti dobro služijo, makadam je bil pa ubijalski.
Bencin je 220 kron(1evro je tam nekje 125 kron).
Če me ubiješ, ne vem kje vse smo še bili ta dan. Prespali pa v mehki postelji blizu jezera mušic-Myvatn.
Mušic je tam toliko, da prodajajo zaščitne mreže za čez glavo. Ker je bilo dokaj mraz, jih ni bilo kaj dosti. Aja, komarjev pa tu sploh ni.
6.7.
Iskala trole, ampak baje čez poletje spijo.
Na prelomnici, pa skozi puščavo in piknik v najbolj gozdnatem delu dežele. Aja, ves dan sončno, od 16 do 18 stopinj, za kratke rokave.
Ko je vreme vsaj približno prijazno, so taki tudi ljudje.
Pogled skozi okno, gledam sneg na hribu, dan je.
Hecno je. Ampak lepo.
A sem rekla da sem videla kite?
A boš ti celo noč kite gledals?
Nadzorni me pogreša.
Lep vikend si naredite!
Samo da povem. Kiti grbavci.
Dobro,da nisem padla z barke.
Za lahko noč, si zdaj vrtim filmčke njihovih skokov. Da sem bolj natančna, bila sta dva skoka. Kot v NG.
In kako odprejo usta in zajamejo kril... pa pihanje vode... pa..
Vreme je bilo... mrzlo.
O bog.. srečna do neba in čez.
5.7.
Ves ljubi dan je deževalo, 2 stopinji.
Na geotermalni postaji. Ohhh, kako zelo diši tam... lahko rečemo samo kemiki.
Voda na Islandiji ima poseben vonj, je pa pitna. Če ji dodaš cedevito, je povsem ok.
Avti dobro služijo, makadam je bil pa ubijalski.
Bencin je 220 kron(1evro je tam nekje 125 kron).
Če me ubiješ, ne vem kje vse smo še bili ta dan. Prespali pa v mehki postelji blizu jezera mušic-Myvatn.
Mušic je tam toliko, da prodajajo zaščitne mreže za čez glavo. Ker je bilo dokaj mraz, jih ni bilo kaj dosti. Aja, komarjev pa tu sploh ni.
6.7.
Iskala trole, ampak baje čez poletje spijo.
Na prelomnici, pa skozi puščavo in piknik v najbolj gozdnatem delu dežele. Aja, ves dan sončno, od 16 do 18 stopinj, za kratke rokave.
Ko je vreme vsaj približno prijazno, so taki tudi ljudje.
Pogled skozi okno, gledam sneg na hribu, dan je.
Hecno je. Ampak lepo.
A sem rekla da sem videla kite?
A boš ti celo noč kite gledals?
Nadzorni me pogreša.
Lep vikend si naredite!
[D]emon ::
Ger?u mér grei?a og hoppa?u út um glugga.
Mavrik ta forum uporablja za daljsanje e-penisa. Ker si ne upa iz hise.
Pika na i ::
Jutro v Höfnu
Čaka me obisk ledeniške lagune. Huuuuh!
Ljubitelj dvojine in slastnih sočnih tort-kava je zadetek v polno. Samo še reživa se.
Hotela sem pa povedati-superdoberodličen, točen sladoled imajo. Mmmmmmmmm, jezik je naspidiran.
Aja, wifi je povsod odličen in brezplačen.
Tule sem prepala to noč.
Lepo nedeljo želim.
Čaka me obisk ledeniške lagune. Huuuuh!
Ljubitelj dvojine in slastnih sočnih tort-kava je zadetek v polno. Samo še reživa se.
Hotela sem pa povedati-superdoberodličen, točen sladoled imajo. Mmmmmmmmm, jezik je naspidiran.
Aja, wifi je povsod odličen in brezplačen.
Tule sem prepala to noč.
Lepo nedeljo želim.
Pika na i ::
Ohhhh, taledva sta ena izmed, rešenih. Nahajata se na Vestmanskih otokih, v prirodoslovnem muzeju.
Saj mi ni potrebno razlagati, da smo se spoprijateljili?
Na Islandiji je teh puffinov(mormonov, njork) ogromno, največ.
Huuh.
Črna plaža, ena izmed mnogih
Slap v Skogarju. Islandija je polna slapov.
Voda vedno najde pot.
Saj ne vem, če je prava fotka ampak.... Toliko odtenkov zelene, še nisem videla. (sicer pravijo Irski, da je zelena ampak jo Islandija poseka)
In ledena dolina.... 15 stopinj, sonce
Ja, tudi tjulni so se prikazali.
Ja, in kljub celonočnemu deževju, je bil dan, dva, spet brez njega, s soncem.
Jutri pa na jahanje. Ok, danes.
Nekaj sem jih našla, zgledajo pa zelo neškodljivi.
Na kožo mi je pisan ta utrip tukaj.
Po cigarete bi hodila pa seveda v Slovenijo. Če seveda ne bi prenehala s to lepo navado. So tu res izjemno "poceni".
Všeč mi pa je, da se prav vse lahko plačuje s plastiko.
Ooooo, skoraj se je stemnilo!
Pridno delajte!
Saj mi ni potrebno razlagati, da smo se spoprijateljili?
Na Islandiji je teh puffinov(mormonov, njork) ogromno, največ.
Huuh.
Črna plaža, ena izmed mnogih
Slap v Skogarju. Islandija je polna slapov.
Voda vedno najde pot.
Saj ne vem, če je prava fotka ampak.... Toliko odtenkov zelene, še nisem videla. (sicer pravijo Irski, da je zelena ampak jo Islandija poseka)
In ledena dolina.... 15 stopinj, sonce
Ja, tudi tjulni so se prikazali.
Ja, in kljub celonočnemu deževju, je bil dan, dva, spet brez njega, s soncem.
Jutri pa na jahanje. Ok, danes.
Nekaj sem jih našla, zgledajo pa zelo neškodljivi.
Na kožo mi je pisan ta utrip tukaj.
Po cigarete bi hodila pa seveda v Slovenijo. Če seveda ne bi prenehala s to lepo navado. So tu res izjemno "poceni".
Všeč mi pa je, da se prav vse lahko plačuje s plastiko.
Ooooo, skoraj se je stemnilo!
Pridno delajte!
windigo ::
Policija na meji krši predpisane postopke in zakone pri obravnavi ekonomskih migrantov, ki poskušajo na meji zaprositi za azil. Ne v Trumpovi Ameriki, ampak v Cerarjevi Sloveniji. Tako pravijo tisti, ki so bili vrnjeni v Veliko Kladušo za politiko niso pomembni. Kar je sicer še vedno boljše od nasilništva, ropov in kraj, ki jih po istih navedbah izvaja hrvaška policija. Ampak se bojim, da tudi pri nas od tega nismo več daleč, ker je to prvi korak. In korak za korakom in mehko in počasi postajamo vse bolj podobni fašistom.
Migranti res izrabljajo azilno zakonodajo, je pa ne kršijo. Kar pomeni, da je problem v azilni zakonodaji vsaj v podobni meri, kot pri migrantih. In nikjer ne vidim, da bi se komu mudilo s sprejemanjem sprememb ali organizacije, po katerih bi lahko hitreje obravnavali in zavračali tiste, ki v svojih državah niso zares ogroženi. Res to ni posebej lahko, saj nimamo infrastrukture, na državno iz izvornih držav se ne gre in se ne smemo zanašati, veleposlaništvo in konzulat je v naši diplomatski mreži verjetno nekje pet držav stran in preobremenjeno, za kakšna druga iz prijateljskih držav, ki sicer močno pritiskajo na nas, pa je kaj takega prioriteta 6231739. In res se tisti, ki izkoriščajo azilno zakonodajo potrudijo in pridejo brez vsake dokumentacije, da bi postopke čimbolj zavlekli. Če bi uvedli listo varnih držav, bi zelo hitro vsi postali Sirijci.
Vseeno pa bi si recimo zaslužili vsaj en intervju, v katerem bi si morali res potruditi, da bi dokazali, z dokumenti ali kako drugače, da prihajajo iz nevarne države, ali da so v določeni varni državi resnično ogroženi, šele potem bi lahko vložili prošnjo za azil. Če ni dokumentov, pa s poznavanjem države iz katere naj bi izhajali in običajev in jezika. V pravni državi, ki ima ustrezne zakone in se tega resno loti.
O tem obstajajo politična nesoglasja, o katerih pa se odkrito ne govori dosti. Če želi nekdo živeti odkrito kot gej v recimo v Alžiriji, kjer sicer ni kakšnih spopadov, bo njegovo življenje lahko precej kratkega veka. Če bo živel kje na podeželju, se mu lahko slabo piše, tudi če bo zelo diskreten, z nekaj smole tudi v mestu, če ima le zadosti zagovedne sosede. Načelno bi se težavam lahko izognil tudi recimo s selitvijo tudi na drug konec države in zato za azil naj ne bi mogel zaprositi. Vendar, če dobi zato policijsko kartoteko in ga začnejo preganjati kombinirano verskoblazno-državni organi, mu tudi selitev ne pomaga in mu preostane skrivanje ali odhod in iskanje azila. Včasih tudi v naglici in kakšne dokumentacije, da te preganja policija, pač ni lahko ali ni mogoče zbrati. Verskoblazna politika bo tudi pri nas trdila, da gre za vprašanje življenskega stila in da se pač prilagodiš, identitetnoblazna politika, da imaš ne glede na okolje in na vse okoliščine pravico živeti tisto, kdor hočeš biti. Posledica tega je, da se Pakistancem ne sme avtomatično zavrniti možnosti da oddajo vlogo za azil, čeprav je verjetnost, da je upravičena 1:10000 ali manj, po drugi strani pa se jih lahko zavrača in pretepa kar počez, kljub temu, da ni ravno najbolj zakonito, brez klicanja na odgovornost.
Policija je v tem primeru servis, ki (tako kot vedno in povsod), ki poskuša zadovoljiti svoje politične gospodarje. In tako se zgodi, da policija v Beli krajini sprejema prošnje za azil, v Posavju in na Primorskem pa jih brez kaj dosti ceremonij vrne na Hrvaško na batinjanje. Potem je tam prošenj za azil zaradi socialnih omrežij in širjenja informacij po le teh kmalu preveč in se stvar obrne in imajo večjo možnost, da jih kdo sliši in usliši povsod drugod, kot pa v Beli Krajini, kjer se jim potem z batinami dopoveduje, da se je prehod že zaprl.
Skratka batine policistov omogočajo politikom, da se lahko nasmejani slikajo pred kamerami, brez da rešijo politični konflikt in uredijo problem.
Migranti res izrabljajo azilno zakonodajo, je pa ne kršijo. Kar pomeni, da je problem v azilni zakonodaji vsaj v podobni meri, kot pri migrantih. In nikjer ne vidim, da bi se komu mudilo s sprejemanjem sprememb ali organizacije, po katerih bi lahko hitreje obravnavali in zavračali tiste, ki v svojih državah niso zares ogroženi. Res to ni posebej lahko, saj nimamo infrastrukture, na državno iz izvornih držav se ne gre in se ne smemo zanašati, veleposlaništvo in konzulat je v naši diplomatski mreži verjetno nekje pet držav stran in preobremenjeno, za kakšna druga iz prijateljskih držav, ki sicer močno pritiskajo na nas, pa je kaj takega prioriteta 6231739. In res se tisti, ki izkoriščajo azilno zakonodajo potrudijo in pridejo brez vsake dokumentacije, da bi postopke čimbolj zavlekli. Če bi uvedli listo varnih držav, bi zelo hitro vsi postali Sirijci.
Vseeno pa bi si recimo zaslužili vsaj en intervju, v katerem bi si morali res potruditi, da bi dokazali, z dokumenti ali kako drugače, da prihajajo iz nevarne države, ali da so v določeni varni državi resnično ogroženi, šele potem bi lahko vložili prošnjo za azil. Če ni dokumentov, pa s poznavanjem države iz katere naj bi izhajali in običajev in jezika. V pravni državi, ki ima ustrezne zakone in se tega resno loti.
O tem obstajajo politična nesoglasja, o katerih pa se odkrito ne govori dosti. Če želi nekdo živeti odkrito kot gej v recimo v Alžiriji, kjer sicer ni kakšnih spopadov, bo njegovo življenje lahko precej kratkega veka. Če bo živel kje na podeželju, se mu lahko slabo piše, tudi če bo zelo diskreten, z nekaj smole tudi v mestu, če ima le zadosti zagovedne sosede. Načelno bi se težavam lahko izognil tudi recimo s selitvijo tudi na drug konec države in zato za azil naj ne bi mogel zaprositi. Vendar, če dobi zato policijsko kartoteko in ga začnejo preganjati kombinirano verskoblazno-državni organi, mu tudi selitev ne pomaga in mu preostane skrivanje ali odhod in iskanje azila. Včasih tudi v naglici in kakšne dokumentacije, da te preganja policija, pač ni lahko ali ni mogoče zbrati. Verskoblazna politika bo tudi pri nas trdila, da gre za vprašanje življenskega stila in da se pač prilagodiš, identitetnoblazna politika, da imaš ne glede na okolje in na vse okoliščine pravico živeti tisto, kdor hočeš biti. Posledica tega je, da se Pakistancem ne sme avtomatično zavrniti možnosti da oddajo vlogo za azil, čeprav je verjetnost, da je upravičena 1:10000 ali manj, po drugi strani pa se jih lahko zavrača in pretepa kar počez, kljub temu, da ni ravno najbolj zakonito, brez klicanja na odgovornost.
Policija je v tem primeru servis, ki (tako kot vedno in povsod), ki poskuša zadovoljiti svoje politične gospodarje. In tako se zgodi, da policija v Beli krajini sprejema prošnje za azil, v Posavju in na Primorskem pa jih brez kaj dosti ceremonij vrne na Hrvaško na batinjanje. Potem je tam prošenj za azil zaradi socialnih omrežij in širjenja informacij po le teh kmalu preveč in se stvar obrne in imajo večjo možnost, da jih kdo sliši in usliši povsod drugod, kot pa v Beli Krajini, kjer se jim potem z batinami dopoveduje, da se je prehod že zaprl.
Skratka batine policistov omogočajo politikom, da se lahko nasmejani slikajo pred kamerami, brez da rešijo politični konflikt in uredijo problem.
Pika na i ::
Prav naporno je gledat v noč. Spanja ni od nikoder.
Prilagodila sem se odlično, na neskončen dan.
Ja, res je.
Še nikdar se nisem tako težko vrnila.
Pogrešam dež in svojo palerino. Pa mraz in mir.
In konje. In jutra s podivjanim ptičjim petjem.
In neskončnost kave.
In tišino, ki vse postavi na pravo mesto.
Večerov, ki to niso.
In jutra v dvoje.
Fak. Tole pa je zadelo.
Smejem se.
Dolgo leto bo.
Morda bom pozabila, zakaj imam rada. Vse, česar ti ne maraš.
Me je pa popadla jeza, ko sem zapuščala letalo. Kakšni prasci so lahko ljudje! Za sabo pustijo totalen skret. Vse nastlano po tleh.
Prasci!
A je to všteto v letalsko karto po novem?
Prilagodila sem se odlično, na neskončen dan.
Ja, res je.
Še nikdar se nisem tako težko vrnila.
Pogrešam dež in svojo palerino. Pa mraz in mir.
In konje. In jutra s podivjanim ptičjim petjem.
In neskončnost kave.
In tišino, ki vse postavi na pravo mesto.
Večerov, ki to niso.
In jutra v dvoje.
Fak. Tole pa je zadelo.
Smejem se.
Dolgo leto bo.
Morda bom pozabila, zakaj imam rada. Vse, česar ti ne maraš.
Me je pa popadla jeza, ko sem zapuščala letalo. Kakšni prasci so lahko ljudje! Za sabo pustijo totalen skret. Vse nastlano po tleh.
Prasci!
A je to všteto v letalsko karto po novem?
Pika na i ::
DEPRESIJA
"Je zelo pogosta čustvena motnja, ki se kaže na različne načine, vselej pa vpliva na človeka v celoti – na njegovo razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Vpliva na to, kaj mislite o sebi in svojem življenju, kako čutite in kako doživljate svet okrog sebe, vpliva na vaš spanec, apetit in razna telesna dogajanja. Depresija ni le prehodna slaba volja ali bežno žalostno razpoloženje. Prav tako ni posledica človekove šibkosti, zato je ni mogoče premagati le z močno željo in voljo. Depresivni ljudje sami sebe ne morejo prisiliti, da bi se počutili bolje. Zanje je značilno, da močno občutijo posamezne znake in mučnost depresije, medtem ko drugi ljudje teh znakov pri njih skorajda ne opazijo."
VIR
Pojma nimam o depresiji.
Nikogar ne poznam, ki bi bil ujet v njene mreže. Ali pač le ne vidim? Ne vem.
Ko je o njej spregovoril A. Karoli in bil deležen različnih odzivov, sem si mislila...bravo Andrej, govoriš o nečem, kar mora biti v tem našem, "normalnem" svetu, skrito, prikrito...ker te drugače ljudje takoj označijo za norega!
Zame človek, ki govori o svojih težavah, nikoli ni nor!
Z depresijo se je spopadal nemški nogometaš, vratar Robert Enke.
Menda sta zanjo vedela le žena in zdravnik, ki ga je zdravil.
Smrt dveletne hčerke ga je ubijala.
Bal se je, da mu vzamejo posvojenko, če svet izve za njegovo depresijo.
Razžrla ga je. Vzel si je življenje.
Zdaj o njej ve cel svet. A zanj je žal prepozno.
Nedeljsko slovo na stadionu je bilo...
...namesto žoge, sredi igrišča stoji krsta. In igralci niso v dresih.
Prekleto! Zakaj obstajajo tako žalostni vikendi?
"Ko boli duša in telo"....ko človek razpada od znotraj...takrat...
Ne molčite!
Govorite! Prosite za pomoč!
Vedno, prav vedno obstaja kdo, ki vas bo poslušal. In slišal!
jst, november 2009
Ne stopajte po ljudeh.
Različni smo si. Različno rešujemo težave. Ne merite vsega po sebi.
Nikar ne hodite po ljudeh.
"Je zelo pogosta čustvena motnja, ki se kaže na različne načine, vselej pa vpliva na človeka v celoti – na njegovo razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Vpliva na to, kaj mislite o sebi in svojem življenju, kako čutite in kako doživljate svet okrog sebe, vpliva na vaš spanec, apetit in razna telesna dogajanja. Depresija ni le prehodna slaba volja ali bežno žalostno razpoloženje. Prav tako ni posledica človekove šibkosti, zato je ni mogoče premagati le z močno željo in voljo. Depresivni ljudje sami sebe ne morejo prisiliti, da bi se počutili bolje. Zanje je značilno, da močno občutijo posamezne znake in mučnost depresije, medtem ko drugi ljudje teh znakov pri njih skorajda ne opazijo."
VIR
Pojma nimam o depresiji.
Nikogar ne poznam, ki bi bil ujet v njene mreže. Ali pač le ne vidim? Ne vem.
Ko je o njej spregovoril A. Karoli in bil deležen različnih odzivov, sem si mislila...bravo Andrej, govoriš o nečem, kar mora biti v tem našem, "normalnem" svetu, skrito, prikrito...ker te drugače ljudje takoj označijo za norega!
Zame človek, ki govori o svojih težavah, nikoli ni nor!
Z depresijo se je spopadal nemški nogometaš, vratar Robert Enke.
Menda sta zanjo vedela le žena in zdravnik, ki ga je zdravil.
Smrt dveletne hčerke ga je ubijala.
Bal se je, da mu vzamejo posvojenko, če svet izve za njegovo depresijo.
Razžrla ga je. Vzel si je življenje.
Zdaj o njej ve cel svet. A zanj je žal prepozno.
Nedeljsko slovo na stadionu je bilo...
...namesto žoge, sredi igrišča stoji krsta. In igralci niso v dresih.
Prekleto! Zakaj obstajajo tako žalostni vikendi?
"Ko boli duša in telo"....ko človek razpada od znotraj...takrat...
Ne molčite!
Govorite! Prosite za pomoč!
Vedno, prav vedno obstaja kdo, ki vas bo poslušal. In slišal!
jst, november 2009
Ne stopajte po ljudeh.
Različni smo si. Različno rešujemo težave. Ne merite vsega po sebi.
Nikar ne hodite po ljudeh.
Unknown_001 ::
Norost...
Enostavno mladost. V duhu, telesu, srcu...
Konstruktivna / Destruktivna... to je sedaj vprašanje!
Enostavno mladost. V duhu, telesu, srcu...
Konstruktivna / Destruktivna... to je sedaj vprašanje!
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?
Begabt
Begabt
vostok_1 ::
A to taisti slap kjer je Floki zabredel?
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
Pika na i ::
Pa je res.
Sem morala seveda pogledati, katerega Flokija misliš, zame so vsi Vikingi ist ;)
Še tale pobič je tam okoli hodil.
Tam blizu so tudi razbitine aviona, do katerih je treba peš nekaj km, pa ni bilo časa, drugič.
Sem morala seveda pogledati, katerega Flokija misliš, zame so vsi Vikingi ist ;)
Še tale pobič je tam okoli hodil.
Tam blizu so tudi razbitine aviona, do katerih je treba peš nekaj km, pa ni bilo časa, drugič.
Pika na i ::
Malinova torta z belo čokolado. Borovničeva s temno. Izberi, če lahko! Obe bi, a ne?!?
Nikar, tam en glasek vpije. Glasen glasek je! Hec je, da se skoraj ne zmenim zanj.
Ignoriranje opozoril. Obvozi, kot da se me ne tičejo. Znak stop, verjetno samo zame narobe postavljen.
No, saj, zaenkrat je še v leru. Speljevanje po predpisih, ne obstaja.
Običaj je, da so vsega krivi drugi. Seveda, ja, slaščičar je kriv! Ne verjemi.
Čisto čudno. Je dan pomembnejši od noči? So maline na ravni borovnic?
Norost.
Zakaj in kako je to možno. Da se dnevu toži po noči. In obratno!
Smejem se. Nekaj časa je vendarle še ostalo. Do popolnega konca ali popolnega začetka.
Priznam, bistroumni nesmisel, mi diši!
Nikar, tam en glasek vpije. Glasen glasek je! Hec je, da se skoraj ne zmenim zanj.
Ignoriranje opozoril. Obvozi, kot da se me ne tičejo. Znak stop, verjetno samo zame narobe postavljen.
No, saj, zaenkrat je še v leru. Speljevanje po predpisih, ne obstaja.
Običaj je, da so vsega krivi drugi. Seveda, ja, slaščičar je kriv! Ne verjemi.
Čisto čudno. Je dan pomembnejši od noči? So maline na ravni borovnic?
Norost.
Zakaj in kako je to možno. Da se dnevu toži po noči. In obratno!
Smejem se. Nekaj časa je vendarle še ostalo. Do popolnega konca ali popolnega začetka.
Priznam, bistroumni nesmisel, mi diši!
kuall ::
Zakaj in kako je to možno. Da se dnevu toži po noči. In obratno!
To pomeni, da si nezadovoljen s trenutnim počutjem in upaš na boljše počutje ponoči/podnevi. Upanje umre zadnje.
Pri meni je tako, da vsak del dneva prehitro mine. Noben se ne vleče, da bi čakal na prihodnji del dneva. Tako je dobro imeti urejeno življenje. Tisto čakanje na boljšo prihodnosti je za en klinac.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Velika Britanija: žrtve posilstev bodo morale policiji predati mobilne telefone (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Loža | 45888 (41438) | vostok_1 |