Forum » Problemi človeštva » Global warming
Global warming
Temo vidijo: vsi
kitzbrado ::
jype: Predvsem postaja očitno jasno dejstvo, da nekateri kljub znanju poštevanke tega znanja ne znajo pravilno uporabiti.
Azgard> Tako da smo oboji prav izračunali.
Ne, nekateri niso. Thomas, recimo, ne razume, da je hitreje vrteči se planet bolj hladen, čeprav (ravno zato, ker!) je površina bolj vroča. Saj vsakemu pametnemu je to jasno, njemu (in še mnogim) pač ne.
Sicer sem mogoce spregledal, samo ti do sedaj se nisi nicesar konkretnega napisal glede tega. Z veseljem bi zelel videti, kaksen je tvoj izracun.
Lahko pa tudi poves, kje je napaka v tem racunu.
jype ::
Saj je gani-med že enkrat pravilno izračunal. Krogla, ki je obsevana iz vedno iste strani (ali se vrti zelo počasi) manj učinkovito seva energijo v svojo okolico, ker seva le s polovice površine krogle, ter se zato večja količina toplote prevaja skozi snov v globino. Krogla, ki se vrti hitreje, seva energijo po večji površini kot je polovica krogle, zato se manj toplote prevaja skozi snov v globino.
Temperatura površja seveda ni temperatura planeta in v tistem računu ni napake.
Samo dejstvo, da ima vrteči planet višjo ravnovesno temperaturo _površja_ ti daje vedeti, da se hitreje ohlaja in torej manjši del prejete energije shranjuje v obliki toplote.
Če ugasneš vir energije, se bo vrteči se planet bistveno hitreje ohladil na absolutno ničlo, kot tisti, ki se ni vrtel.
Temperatura površja seveda ni temperatura planeta in v tistem računu ni napake.
Samo dejstvo, da ima vrteči planet višjo ravnovesno temperaturo _površja_ ti daje vedeti, da se hitreje ohlaja in torej manjši del prejete energije shranjuje v obliki toplote.
Če ugasneš vir energije, se bo vrteči se planet bistveno hitreje ohladil na absolutno ničlo, kot tisti, ki se ni vrtel.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
Lonsarg ::
jype bolj učinkovito seva ne pove nič, nekaj seva ali pa ne seva. Oba primera enako sevata, ne moreš o drugačni učinkovitosti govort. in če seva po celi površini se ravno hitreje rpavaja, ker se pravaja v glolbino po celi površini namesto po polovici.
Okapi ::
Kako lahko oba enako sevata, če ima pa en višjo povprečno površinsko temperaturo? Kar je res, je to, da oba enako dobita, hitrejši pa prejeto učinkoviteje oddaja nazaj v vesolje. Bolj kot planet greje vesolje, manj toplote ima sam. Kako da tega preprostega dejstva ne morete razumeti?
O.
O.
Thomas ::
Jure ni zmožen narest nobenega izračuna. Je pa sposoben mešati meglo in se tako "pozicionirati" v debati, da ta ne gre nikamor. Za čiste laike pa izpade celo pameten.
Kar se tiče hitro vrtečega planeta, se bo ta bolj ogrel tudi v notranjost. Ne zelo hitro, ampak v vseh teh milijonih in več let - se bo.
To je BISTVEN del. Odgovor je, da LAHKO oba enako sevata.
Kar se tiče hitro vrtečega planeta, se bo ta bolj ogrel tudi v notranjost. Ne zelo hitro, ampak v vseh teh milijonih in več let - se bo.
Kako lahko oba enako sevata, če ima pa en višjo povprečno površinsko temperaturo?
To je BISTVEN del. Odgovor je, da LAHKO oba enako sevata.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
Thomas> To je BISTVEN del. Odgovor je, da LAHKO oba enako sevata.
Neogibna posledica dejstva, da eden seva enako zgolj s polovico svoje površine, je seveda višja temperatura tako njegove obsevane poloble, kot tudi več toplote v njegovi notranjosti.
Thomas> Ne zelo hitro, ampak v vseh teh milijonih in več let - se bo.
A temu lahko po novem rečemo "Thomasova zabloda"?
Kakor hitro se površina segreje nad temperaturo zunanjosti planeta, bo planet toploto oddajal (in je ne bo prejemal). Vrteči se planet se ne bo segreval v notranjost, ker bo energija, ki naj bi se kopičila v notranjosti, na temni strani vedno "odtekala" s planeta - druge možnosti ne obstajajo.
Osnove, Thomas! Drugi zakon termodinamike!
Neogibna posledica dejstva, da eden seva enako zgolj s polovico svoje površine, je seveda višja temperatura tako njegove obsevane poloble, kot tudi več toplote v njegovi notranjosti.
Thomas> Ne zelo hitro, ampak v vseh teh milijonih in več let - se bo.
A temu lahko po novem rečemo "Thomasova zabloda"?
Kakor hitro se površina segreje nad temperaturo zunanjosti planeta, bo planet toploto oddajal (in je ne bo prejemal). Vrteči se planet se ne bo segreval v notranjost, ker bo energija, ki naj bi se kopičila v notranjosti, na temni strani vedno "odtekala" s planeta - druge možnosti ne obstajajo.
Osnove, Thomas! Drugi zakon termodinamike!
Thomas ::
Pišeš traparije.
Seveda se bo segreval (tudi) v notranjost. Ni druge možnosti.
Vzemimo, da imamo na skoraj absolutno nulo ohlajeno železno kroglo. Potem jo hitro zaspinamo v stabilni orbiti okrog nekega stabilnega sonca tako, da njegova povprečna površinska temperatura 300 K.
Samo vprašanje časa je, kdaj bo 300 tudi v notranjosti. Samo vprašanje časa.
Vrteči se planet se ne bo segreval v notranjost
Seveda se bo segreval (tudi) v notranjost. Ni druge možnosti.
Vzemimo, da imamo na skoraj absolutno nulo ohlajeno železno kroglo. Potem jo hitro zaspinamo v stabilni orbiti okrog nekega stabilnega sonca tako, da njegova povprečna površinska temperatura 300 K.
Samo vprašanje časa je, kdaj bo 300 tudi v notranjosti. Samo vprašanje časa.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
Okapi ::
Tvoja logika bi držala samo pod pogojem, če se hitri planet bolj greje zaradi vrtenja samega (trenje in te reči). Dokler je edini vir energije sonce, pa nekaj ne štima. Ne more planet z enako dobljeno energijo bolj segrevat vesolje in še sebe.
O.
O.
Double_J ::
@jype zakaj bi pa jaz to izračunal? To sem prebral na raznoraznih straneh. Razne estimacije, da je CO2 kriv za 9-26% recimo piše na wiki. So pa tam okoli cifre, ko bereš, vodna para pa sevega glavni krivec.
Če se tako nenatančno ocenjuje že sam vpliv, potem je nemogoče povedati, kaj pomeni recimo 2x povečanje...
Dve šivanki...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
Lonsarg ::
jype>>Kako lahko oba enako sevata, če ima pa en višjo povprečno površinsko temperaturo?
S tem si ga pa zdaj totalno usekal. Dej bodi fer do sebe, pa ne omenjaj rotiranja več, ker ga ne razumeš. Povprečna temperatura pač ni efektivna(štefanova) temperatura, da bi jo tlačil v štefana.
@Double J ja sej točno to sem povedal, da je to zelo nenatančno določeno in polno ugibanj. Čeprav ni tako nenatančno kot se zdi, samo nižji procent pove, koliko vpliva na skupni efekt, višji procent pa koliko sam vpije sevanja. Skupni je potem pač manjši, ker ga vpije 26% recimo, pa potem isto stvar vpije pspet vodna para, tak da bi to sevanje že tako ali tako vodna para vpila, tudi če CO2-ja ne bi bilo.
S tem si ga pa zdaj totalno usekal. Dej bodi fer do sebe, pa ne omenjaj rotiranja več, ker ga ne razumeš. Povprečna temperatura pač ni efektivna(štefanova) temperatura, da bi jo tlačil v štefana.
@Double J ja sej točno to sem povedal, da je to zelo nenatančno določeno in polno ugibanj. Čeprav ni tako nenatančno kot se zdi, samo nižji procent pove, koliko vpliva na skupni efekt, višji procent pa koliko sam vpije sevanja. Skupni je potem pač manjši, ker ga vpije 26% recimo, pa potem isto stvar vpije pspet vodna para, tak da bi to sevanje že tako ali tako vodna para vpila, tudi če CO2-ja ne bi bilo.
kitzbrado ::
Kako lahko oba enako sevata, če ima pa en višjo povprečno površinsko temperaturo? Kar je res, je to, da oba enako dobita, hitrejši pa prejeto učinkoviteje oddaja nazaj v vesolje. Bolj kot planet greje vesolje, manj toplote ima sam. Kako da tega preprostega dejstva ne morete razumeti?
O.
Zato ker en (zalockan) seva s polovicno povrsino drugega.
Glavno izhodisce je namrec, da sevata enako, kot dobita (ohranitev energije).
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kitzbrado ()
Okapi ::
Glavno izhodisce je namrec, da sevata enako, kot dobita (ohranitev energije).Kaj pomeni površinska temperatura, tista, s katero planet segreva vesolje?
Fora je v tem, da se planet, pri katerem je temperatura po vsej površini enaka, ali bolj podobna, učinkoviteje ohlaja (več seva). Je na površini bolj topel, znotraj pa manj.
Ker po drugi strani, če oba enako dobita in enako oddata, po kakšni logiki se potem hitrejši bolj segreva, kot trdi Thomas (in to zunaj in znotraj)?
Thomas je pravilno ugotovil, da se hitrejši na površini bolj segreje, ne zapopade pa, da se zaradi tega učinkoviteje hladi.
O.
jype ::
Azgard> jype>>Kako lahko oba enako sevata, če ima pa en višjo povprečno površinsko temperaturo?
Tega nisem jaz napisal.
Okapi> Thomas je pravilno ugotovil, da se hitrejši na površini bolj segreje, ne zapopade pa, da se zaradi tega učinkoviteje hladi.
In ne razume, zakaj pri istem materialu in isti toplotni prevodnosti torej hrani v sebi manj energije.
Tega nisem jaz napisal.
Okapi> Thomas je pravilno ugotovil, da se hitrejši na površini bolj segreje, ne zapopade pa, da se zaradi tega učinkoviteje hladi.
In ne razume, zakaj pri istem materialu in isti toplotni prevodnosti torej hrani v sebi manj energije.
Double_J ::
Legende!
http://www.delo.si/clanek/88854
O mikroorganizmih namreč vemo še zelo malo. Precej vrst bi jih prav zaradi podnebnih sprememb lahko izginilo prej, preden jih bomo sploh odkrili. Toda njihovo odsotnost bomo občutili - tako ali drugače
Na obeh so se ugledni raziskovalci strinjali, da sicer ni popolnoma jasno, kakšni bodo učinki spreminjanja podnebja na mikrobe, precej zanesljivo pa je, da bodo veliki in verjetno škodljivi.
http://www.delo.si/clanek/88854
Dve šivanki...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
TESKAn ::
Sej ni drugega za pričakovat. "Nimamo pojma, kako bo vplivalo" in "zagotovo bo škodljivo" v prevedenem pomenu pomeni "dajte nam mase denarja za raziskave, ki bodo kot rezultat dale kupe meglenega nakladanja".
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
TESKAn ::
Posvečenim žepom zelo, ja.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Thomas ::
Ponovno poudarjam da:
- hitreje vrteči se planet ima VIŠJO povprečno temperaturo
- oba odadajata ENAKO količino toplote
- planet ki je v notranjosti hladen, mu vseeno ogreva notranjost (potom toplotne prevodnosti) in to ne glede na to če je zalockan ali ne.
Al to zastopiš al ne zastopiš ... tvoj problem.
- hitreje vrteči se planet ima VIŠJO povprečno temperaturo
- oba odadajata ENAKO količino toplote
- planet ki je v notranjosti hladen, mu vseeno ogreva notranjost (potom toplotne prevodnosti) in to ne glede na to če je zalockan ali ne.
Al to zastopiš al ne zastopiš ... tvoj problem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Okapi ::
Kako je mogoče, da enako dobita, enako oddata, eden pa je vseeno toplejši. Tu očitno nekaj ne štima. Ali pa si ravnokar odkril perpetuum mobile
O.
O.
Thomas ::
V čem je štos?
V tem, da lahko pozitivno realno število (koliko Wattov planet oddaja) predstaviš kot vsoto večih različnih četrtih potenc, pomnoženih s konstanto.
V tem, da lahko pozitivno realno število (koliko Wattov planet oddaja) predstaviš kot vsoto večih različnih četrtih potenc, pomnoženih s konstanto.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
A. Smith ::
.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
Zgodovina sprememb…
- spremenil: A. Smith ()
Thomas ::
Zaposleni dveh različnih firm plačajo skupaj oboji enako dohodnino. Milijon EUR letno zaposleni prve firme in milijon EUR skupaj zaposleni druge firme.
V firmi, kjer so plače bolj enakomerne, so povprečno višje!
Tako, kot je temperatura na bolj enokomerno ogretem planetu povprečno višja.
Kajti izsev je progresiven na temperaturo, podobno kot je dohodnina progresivna na plačo.
?Entiendes?
V firmi, kjer so plače bolj enakomerne, so povprečno višje!
Tako, kot je temperatura na bolj enokomerno ogretem planetu povprečno višja.
Kajti izsev je progresiven na temperaturo, podobno kot je dohodnina progresivna na plačo.
?Entiendes?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
Slabo si to povedal. Zaposleni dveh različnih firm plačajo skupaj oboji enako dohodnino, s tem da zaposleni enega podjetja plačajo dvema različnima državama, zaposleni drugega pa samo eni. Ker imata državi različni fiskalni leti, je skupna količina denarja, ki ga bo treba plačati kot dohodnino, v enem podjetju povprečno nižja, kot v drugem.
Thomas ::
Jure ... palamudiš brez veze kot vedno.
Tole sem napisal, da bi ljudje lažje razumeli, ne da jure kvasi abotne okrog mojega poata.
Tole sem napisal, da bi ljudje lažje razumeli, ne da jure kvasi abotne okrog mojega poata.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Okapi ::
Vsota tokov energije, oddane v obeh oblikah je enaka vsoti energijskega toka, prejetega od sonca.Saj. In več, kot gre energije radiativno ven, manj jo ostane za konduktivno noter.
O.
Thomas ::
Od bolj tople površine se notranjost greje bolj kot od manj tople.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
Thomas> Od bolj tople površine se notranjost greje bolj kot od manj tople.
In to progresivno!
In to progresivno!
A. Smith ::
Vsota tokov energije, oddane v obeh oblikah je enaka vsoti energijskega toka, prejetega od sonca.Saj. In več, kot gre energije radiativno ven, manj jo ostane za konduktivno noter.
O.
Ja, ostane je malo. Ampak v milijonih let...
Ostane pa vprašanje, ali se energija, lupinice #2 izseva na temni strani planeta v celoti v vesolje?
IMHO ne. Nekaj je gre nazaj v ohlajeno lupinico #1, nekaj pa v lupinico #3. Isto z lupinico #3, itd.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
Zgodovina sprememb…
- spremenil: A. Smith ()
Thomas ::
Ja, ostane je malo. Ampak v milijonih let...
Tako je. Ker v enem dnevu pade od Sonca za recimo 0,1 m globoko ogret za 10 stopinj. V enem letu je to za 36 metrov. V 1000 letih je 36 km. V 1000000 letih je 36000 km. Kar je še več kot do centra. Itd.
Zelo majhen kos vpadle svetlobe je torej treba, da bi se v geoloških obdobjih segrelo globoko not. Kjer je pa že od prej vroče, najbrž.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Okapi ::
Tako je. Ker v enem dnevu pade od Sonca za recimo 0,1 m globoko ogret za 10 stopinj. V enem letu je to za 36 metrov. V 1000 letih je 36 km. V 1000000 letih je 36000 km. Kar je še več kot do centraImam občutek, da nekaj ne štima, ker po tej logiki bi morali biti planeti čedalje toplejši.
O.
Thomas ::
Zakaj? Po tej logiki se ne segrejejo več, kakor do površinske temperature.
Pure & simple.
So pa seveda običajno v notranjosti bistveno toplejši. Zaradi radioaktivnih razpadov. Samo tam še nismo. Najprej bomo vsi razumeli, kar trobim že 14 dni. A bomo?
Pure & simple.
So pa seveda običajno v notranjosti bistveno toplejši. Zaradi radioaktivnih razpadov. Samo tam še nismo. Najprej bomo vsi razumeli, kar trobim že 14 dni. A bomo?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Okapi ::
Po tvoji logiki bi morala biti Luna in Mars od površine do sredine enakomerno topla. A si čisto prepričan, da sta?
O.
O.
Thomas ::
Ni nujno, da sta Luna in zlasti Mars čisto mrzla od znotraj. Še so radioaktivni razpadi in če magme ni več, še ne pomeni da sta v sredi mrzla.
V globini kilometrov pa sta topla nekako toliko, kot je v povprečju toplo površje. Tam kjer in če vulkanizem nima vloge, seveda.
V globini kilometrov pa sta topla nekako toliko, kot je v povprečju toplo površje. Tam kjer in če vulkanizem nima vloge, seveda.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Okapi ::
Ni nujno, da sta čisto mrzla, sta pa AFAIK pod površino hladnejša kot na površini, čeprav ju sonce ogreva že dovolj dolgo, da bi se po tvoji logiki morala do sredine ogreti na povprečno površinsko temperaturo.
O.
O.
jype ::
Thomas> Tako je. Ker v enem dnevu pade od Sonca za recimo 0,1 m globoko ogret za 10 stopinj. V enem letu je to za 36 metrov. V 1000 letih je 36 km. V 1000000 letih je 36000 km. Kar je še več kot do centra. Itd.
Če bi to držalo, potem bi bil zalockan planet na temni strani vroč vsaj toliko, kot na svetli - pa ni.
Če bi to držalo, potem bi bil zalockan planet na temni strani vroč vsaj toliko, kot na svetli - pa ni.
Thomas ::
Ne. A so ti povedali jure, da je tole prekomplicirano zate?
Toplota na temni strani zalockanega planeta se začne sevati v Vesolje že daleč prej, preden je pride toliko s svetle strani, da bi se temperatura izenačila. In se izseva hitreje, kot do tja skozi skale prebija.
To velja tudi za majhno železno zalockano kroglo. Kot tudi za veliko.
Tudi če jo ogrevaš z brenerjem, na drugi strani ne bo tako vroča kot tam, kjer jo liže ognjeni jezik.
Toplota na temni strani zalockanega planeta se začne sevati v Vesolje že daleč prej, preden je pride toliko s svetle strani, da bi se temperatura izenačila. In se izseva hitreje, kot do tja skozi skale prebija.
To velja tudi za majhno železno zalockano kroglo. Kot tudi za veliko.
Tudi če jo ogrevaš z brenerjem, na drugi strani ne bo tako vroča kot tam, kjer jo liže ognjeni jezik.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Pyr0Beast ::
Tale toplota potuje dosti dosti počasneje.
Sam planet ima ogromno toplotno vztrajnost in poleg tega še slabo toplotno prevotnost.
Sam planet ima ogromno toplotno vztrajnost in poleg tega še slabo toplotno prevotnost.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
jype ::
Thomas> Toplota na temni strani zalockanega planeta se začne sevati v Vesolje že daleč prej, preden je pride toliko s svetle strani, da bi se temperatura izenačila. In se izseva hitreje, kot do tja skozi skale prebija.
Mhm, in toplota na temni strani hitro vrtečega se planeta se izseva v vesolje že daleč prej, preden lahko bistveno segreje več kot zgolj tanko plast pod površino, odvisno seveda od hitrosti vrtenja. Počasneje ko se vrti, bolj globoko se greje.
V obeh primerih si pa komot zamislimo toplotno toliko prevodno snov, da se toplota hitreje prevaja skoznjo, kot seva z nje.
Mhm, in toplota na temni strani hitro vrtečega se planeta se izseva v vesolje že daleč prej, preden lahko bistveno segreje več kot zgolj tanko plast pod površino, odvisno seveda od hitrosti vrtenja. Počasneje ko se vrti, bolj globoko se greje.
V obeh primerih si pa komot zamislimo toplotno toliko prevodno snov, da se toplota hitreje prevaja skoznjo, kot seva z nje.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
Thomas ::
Sam planet ima ogromno toplotno vztrajnost in poleg tega še slabo toplotno prevotnost.
Tako je.
in toplota na temni strani hitro vrtečega se planeta se izseva v vesolje že daleč prej, preden lahko bistveno segreje več kot zgolj tanko plast pod površino, odvisno seveda od hitrosti vrtenja. Počasneje ko se vrti, bolj globoko se greje.
Pri hitrovrtečem se zelo malo ohladi pred novim dnem. Kar naprej se greje v globino, če je ta slučajno mrzla.
jure ... odjenjaj že vendarle. Nimaš pojma.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
Thomas> Pri hitrovrtečem se zelo malo ohladi pred novim dnem.
In se tudi zelo malo segreje. Lahko se celo manj segreje, kot se shladi.
Thomas> jure ... odjenjaj že vendarle. Nimaš pojma.
Pa vendarle več, kot ga boš kadarkoli imel sam. Upam, da te to ne jezi preveč.
In se tudi zelo malo segreje. Lahko se celo manj segreje, kot se shladi.
Thomas> jure ... odjenjaj že vendarle. Nimaš pojma.
Pa vendarle več, kot ga boš kadarkoli imel sam. Upam, da te to ne jezi preveč.
Thomas ::
Boš oprostu. Jaz sem bil tisti, ki je spomnil na to, da povprečna temperatura naraste, ko se rotacija planeta pohitri.
Ti pa tega niti ne razumeš, niti kaj drugega ne. Nalagaš v prazno. Če ne verjameš meni, vprašaj kitazbrado ali Azgarda. Vprašaj njiju, če si ali nisi brezveznik.
Ti pa tega niti ne razumeš, niti kaj drugega ne. Nalagaš v prazno. Če ne verjameš meni, vprašaj kitazbrado ali Azgarda. Vprašaj njiju, če si ali nisi brezveznik.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
Thomas> Jaz sem bil tisti, ki je spomnil na to, da povprečna temperatura naraste, ko se rotacija planeta pohitri.
Fino, ampak to ne drži kar v splošnem, sinko.
Smo že razložili, zakaj ne.
Fino, ampak to ne drži kar v splošnem, sinko.
Smo že razložili, zakaj ne.
Okapi ::
Jaz sem bil tisti, ki je spomnil na to, da povprečna temperatura naraste, ko se rotacija planeta pohitri.Ja, in si začel predstavljati, da začne tak planet na nek čudežen način od sonca srkati več toplote kot počasni.
O.
Thomas ::
To pač vidva oba ne štekata.
Nobenega čudežnega sistema cuzanja te toplote ni. Samo toplejše točke planeta sevajo progresivno v primeri s hladnejšimi.
Glede tega sta vidva oba enaka neznalca. Ne doumeta in ne doumeta.
Nobenega čudežnega sistema cuzanja te toplote ni. Samo toplejše točke planeta sevajo progresivno v primeri s hladnejšimi.
Glede tega sta vidva oba enaka neznalca. Ne doumeta in ne doumeta.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Double_J ::
Raje izračunajte res funkcijo, s temi limitami tako nimamo kaj dosti počet.
Dve šivanki...
Lonsarg ::
Sej sm jaz izračunu v splošne za rotirajoče planete, sam očitno ni noben bral, evo še enkrat postam dokaz računski v splošne, za poljubna dva rotirajoča planeta.
Najprej čisto v splošnem oddajanje toplote neke kugle je odvisno od temperaturo preko štefanovega zakona P=T^4*lamba.
Povprečna temperatura bo naprimer Tp.
Povprečna je dnevna plus nočna polivic se strinjate? Td+Tn=2*Tp
In za enako temperaturo je dnevna večja, kot je nočna manša, v povprečju seveda.
Td=Tp+x
Tn=Tp-x
Oddana toplota podnevi je P=(Tp+x)^4*lambda=lambda*(Tp^4+4*Tp^3*x+6*Tp^2*x^2+4*Tp*x^3+x^4)
Nočna toplota P=(Tp-x)^4*lambda=lambda*(Tp^4-4*Tp^3*x+6*Tp^2*x^2-4*Tp*x^3+x^4)
Torej zdej moram samo dokazati, če je x večji, torej mamo počasneje rotirajoče telo, da je potem povprečna temperaturo nižja. Hm kako se pa tega lotit.
Ja prejeta toplota je enaka oddajni, ker imamo sistem v ravnovesju, torej skupna oddjna moč je enaka prejemni moči Sonca.
In skupna oddajna moč je seštevek dnevne in nočne, torej:
P=lambda*(Tp^4+4*Tp^3*x+6*Tp^2*x^2+4*Tp*x^3+x^4+Tp^4-4*Tp^3*x+6*Tp^2*x^2-4*Tp*x^3+x^4)
Ta je res pri večjem x večja, morala bi biti pa enaka, ker mora biti vedno enaka rejeti sončevi, torej sledi ta je Tp manši, da imamo bilanco.
počasneje rotirajoči planet = x je večji = Tp je manši
Najprej čisto v splošnem oddajanje toplote neke kugle je odvisno od temperaturo preko štefanovega zakona P=T^4*lamba.
Povprečna temperatura bo naprimer Tp.
Povprečna je dnevna plus nočna polivic se strinjate? Td+Tn=2*Tp
In za enako temperaturo je dnevna večja, kot je nočna manša, v povprečju seveda.
Td=Tp+x
Tn=Tp-x
Oddana toplota podnevi je P=(Tp+x)^4*lambda=lambda*(Tp^4+4*Tp^3*x+6*Tp^2*x^2+4*Tp*x^3+x^4)
Nočna toplota P=(Tp-x)^4*lambda=lambda*(Tp^4-4*Tp^3*x+6*Tp^2*x^2-4*Tp*x^3+x^4)
Torej zdej moram samo dokazati, če je x večji, torej mamo počasneje rotirajoče telo, da je potem povprečna temperaturo nižja. Hm kako se pa tega lotit.
Ja prejeta toplota je enaka oddajni, ker imamo sistem v ravnovesju, torej skupna oddjna moč je enaka prejemni moči Sonca.
In skupna oddajna moč je seštevek dnevne in nočne, torej:
P=lambda*(Tp^4+4*Tp^3*x+6*Tp^2*x^2+4*Tp*x^3+x^4+Tp^4-4*Tp^3*x+6*Tp^2*x^2-4*Tp*x^3+x^4)
Ta je res pri večjem x večja, morala bi biti pa enaka, ker mora biti vedno enaka rejeti sončevi, torej sledi ta je Tp manši, da imamo bilanco.
počasneje rotirajoči planet = x je večji = Tp je manši
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
Double_J ::
Dobro, ne vem če mi je čisto jasno, ali če sploh mislimo isto.
Torej izračunaj koliko se poveča temperatura zemlje, če se vrti 2x hitreje.
Torej izračunaj koliko se poveča temperatura zemlje, če se vrti 2x hitreje.
Dve šivanki...
Lonsarg ::
Ne morem direkt, ker ni nkjer povezave med mojim X ter hitrostjo rotiranja. Edino ta, da je x večji, če počasneje rotira.
Double_J ::
Fukncijo, ki meri odvisnost temperature od hitrosti rotiranja, bomo pač mogli najt, ker bo skoraj nujno za debato.
Dve šivanki...
Lonsarg ::
NO 2x je razlika nočne in dnevne temperature. Torej rabim za izračun podatek trenutne razlike med nočno in dnevno, ter razlike pri tem, če bi se 2x hitreje rotirala. Aja gre se za povprečno nočno in dnevno, nekako to sredi dneva in sredi noči.
Ampak dobro, to potem samo za numerične podatke važno, za samo dejstvo, da ima hitreje rotirajoči to razliko manjšo, torej x manjši, potem iz mojga izračuna sledi, da je povprečna večja.
Ampak dobro, to potem samo za numerične podatke važno, za samo dejstvo, da ima hitreje rotirajoči to razliko manjšo, torej x manjši, potem iz mojga izračuna sledi, da je povprečna večja.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()