Global warming

Ne to morjo kiri carji povedat, ki majo doktorate:) Drugače pa estimate, če se vrti še enkrat hitreje, potem bo manj časa imela nočna stran da se shladi, še enkrat manj, a bi lahko iz tega sklepali da je še enkrat manjša razlika med nočno ter dnevno?

Povprečna nočna temperatura je 14, povprečna dnevna pa 19.

Če bi se 2x hitreje vrtela, pa moraš ti povedati dnevno in nočno!

Za Zemjo ti ne more živ krst povedat. Po moje ni dovolj computinga na voljo. Za monolitno kroglo podobnih dimenzij pa bi šlo verjetno proti 16 z obeh strani z večanjem hitrosti.

Ja ampak naš rezultat je relacija med tema dvema naznankama. Če imaš enačbo z dvema neznankama, lahko eno izraziš z drugo. Torej izračunaš x-y, ampak ker je tukaj polinom 4-te stopnje je to malo čez moje znanje, no matematika progam bi znal to:)

Ubistvu bomo privzeli, da ima zemlja lunin albedo, torej kot da ima povprečno 30stopinj celzija.

Sedaj še izračunamo, če luno zaspinamo kot zemljo ali bi dosegla 30stopinj.

Thomas> ker je treba upoštevati še vetrove in tokove!

Aha, torej se zdaj pogovarjamo o Zemlji? Tu je edini smiseln način merjenja globalen - na luno se postavi malo boljši fotoaparat, ki bo meril sevanje z Zemlje po celotnem spektru skozi nekaj let in bomo hitro videli, če se res kaj spreminja. Če je CO2 res kakšen bavbav, se bo graf valovnih dolžin zagotovo znatno premikal, če ni, se pa ne bo.

Thomas> "Azgardova relacija" pametnemu zadostuje.

V splošnem nikakor ne drži. Ne vem, kje se je uštel, trenutno nimam časa.

Zmotu se je že pri razdiranju izraza. Točno kje, naj bo prepuščeno bralcu za vajo.

Če zapišeš izraz v latexu, se takoj vidi :)

Poleg tega sem ugotovil, da krogla iz železa res ima lastnosti, kakršne opisuješ, krogla iz bazalta (kar je npr. Zemlja brez atmosfere) pa ne.

Ja. Kregamo se okoli tega, kakšna je temperatura v notranjosti vrteče se krogle - a je enaka, kot na površini, al ni.

Thomas> Notranjost determinira vulkanizem za vse realne planete in to nas zaenkrat v tej debati niti ne zanima.

Vulkanizem? Notranjost determinira jedrski razpad za veliko večino.

Thomas> In ti si pogrnil jure.

Ne sodi drugih po sebi.

Thomas> Ne, ne kregamo se to. Kregamo se o temperaturi površine krogle. Tiste ki je zalockana in hitrovrteče.

In ugotovili smo, da ima površina vrteče se krogle v povprečju višjo temperaturo, ja. Temu ni nihče nikoli oporekal.

Če čutiš "priznanje zmote", si v dodatni zmoti.

Vroce bos tezko se bolj segrel. Hladno pa dosti lazje.

Od albeda, toplotne prevodnosti, specifične toplote snovi in "barve" teoretičnega planeta je odvisno, koliko toplote planet v ravnovesnem stanju hrani.

Zato sem pa predpostavil, da sta planeta enaka. Potem nas te podrobnosti v bistu ne zanimajo.

O.

@Okapi:

1) Ja (bolj natančno enak toplotni tok)
2) Oba planeta v kvazi-ravnovesnem stanju oddajata enak toplotni tok (enak prejetemu). Do razlik v temperaturi povrsine efektivno pride zaradi tega, ker en planet oddaja toplotni tok preko cele povrsine (vrtec se), drugi pa samo preko osvetljene polovice (zalockan). Ker pa je oddan tok sorazmeren s cetrto potenco temperature, medtem ko je notranja energija linearno sorazmerna s temperaturo, pride do razlike v notranji energiji obeh planetov.

Mimogrede... Pri realnem primeru moras primerjati hitrost vrtenja s karakteristincnim casom, ki ga dolocata specificna toplota in toplotna prevodnost.

Okapi> Zato sem pa predpostavil, da sta planeta enaka. Potem nas te podrobnosti v bistu ne zanimajo.

Ja, ampak vplivajo na to, kateri planet je bolj vroč. Predstavljaj si stoječi planet iz toplotno superprevodne snovi...

Lej, pri superprevodniku ne bi bilo razlike med zalockanim in vrtecim se planetom.

Mi smo se "zmenili", da gledamo slab toplotni prevodnik, kar je dobra aproksimacija za planete.

Preberi si povzetek na prvi strani.

Okapi> Zato sem pa predpostavil, da sta planeta enaka. Potem nas te podrobnosti v bistu ne zanimajo.

Ja, ampak vplivajo na to, kateri planet je bolj vroč. Predstavljaj si stoječi planet iz toplotno superprevodne snovi...

Vplivajo na to, kateri planet je bolj vroč v notranjosti! (ob predpostavki, da planet nima lastnega vira energije.
Bistveno za dodati.
In zakaj nas pravzaprav zanima ta podatek?

In zakaj nas pravzaprav zanima ta podatek?

Da razčistimo en sholastičen problem, ki se je mimogrede v debati pojavil. S samo temo to nima nič skupnega

O.

Thomas>> Ta debata je bistvena. Ker to kar se običajno pripisuje "topli gredi", povzroči rotacija.

Bold move. Ala si umorio protivnika, sem mislil da se bo kar usulo krikov:)
Ampak propisa radi. Da razčistimo.
Zemlja se je v 100 miljonov let vrtela cca enako. 23 minut razlike. V tem času so bile velike klimatske spremembe. Gori in doli. Zakaj?
Doslej se je menilo, da topla greda menja moč glede na sestavo plinov in albedo planeta. Your theses?

Saj se zemlja upočasnjuje, ne pospešuje, rajt ? :)

Tale GW si vsi toliko poenostavljate, da je že kar smešno...

gzibret>> Tale GW si vsi toliko poenostavljate, da je že kar smešno...

Mora bit na cajte. Smeh sprošča. Ampak ti kot fizik: ali je global warming ali global cooling posledica rotacije zemlje ali ni?

Na nek način je: če ne bi bilo rotacije tudi te debate ne bi bilo...

Ma sej debata o rotaciji je že kar na mestu in koristna. Thomas ima dober point. Malo manj dober point pa je ta, da kar celotno zgodovino klime na Zemlji obesiš na deviacije v hitrosti rotacije planeta.

Tako od oka bi rekel, da imajo največji vpliv na klimo planeta:

- razporeditev kopnega/oceanov ter gorstev
- sestava atmosfere, vključno s količino prahu zaradi delovanja vulkanov
- albedo tal
- moč sonca, količina hitrih delcev, ki pridejo v atmosfero iz vesolja
- vpliv vegetacije, tudi planktonskih alg
- orbita Zemlje
- moč virov/ponorov tro- in štiriatomnih toplogrednih plinov (CO2, CH4, H2O, NOx, SO2...), vključujoč bohotenje koralnih grebenov in vulkanizma/tektonike
- morebitni vpliv impaktov večjih nebesnih teles (asteroidov, kometov)


Morda bi zadnji teden dodal tudi hitrost rotacije Zemlje ;)

> Bi pa znalo biti, da se da vse deviacije pojasniti s spremembami rotacije + spremembami sončevega sevanja in magnetnega polja.

Ne, ne moreš. Samo en srednje velik vulkan malo prdne in imaš desetletje za nekaj stopinj nižjo temperaturo po celem planetu. Da ne govorimo o velikem vulkanu...

Ja, nič hudega... Samo takoj, ko daš v model še nekaj tretjega, le-ta (klimatski model) izgubi 99-100% vrednosti. Tudi, če model kaže popolnoma narobe, se lahko zgovarjaš na nekaj tretjega in še vedno trdiš, da je drugače popolnoma pravilen.

Ne ne, model mora znati stvari pojasnjevati brez tistega "nekaj tretjega".

gzibret> Ne ne, model mora znati stvari pojasnjevati brez tistega "nekaj tretjega".

Vsi numerični modeli, ki jih trenutno imamo, so natančni ravno tolk, da lahko, če zanematimo ekstreme, ki so najbolj pomembni, napovemo lokalno vreme za teden vnaprej in globalno vreme za skoraj mesec vnaprej.

Ni neuporabno, je pa slabo. Globalnega modela za računanje reči, ki bi potrdile ali ovrgle teorije t.i. "warmerjev" ni - za kar si Al Gore vsekakor zasluži Nobelovo nagrado za marketing.

Pa tudi ne vem, da bi kdo delal na modelu, ki bi zajemal samo vse faktorje na recimo 3600 točkah zemlje, ki jih je naštel zgoraj gzibret. Šele potem bi lahko začeli analizirati dejanski posamični faktorski vpliv. Zadeva je zgrajena na mitu o krivdi pred matero naravo, ker se ima Al dobro, čeprav se mu niso uresničile želje po vladanju sveta in se zato kesa:) No ja.