Global warming

Nisi vedel minuto prej kaj je ekvlibrium, sedaj pa že poznaš formule? Najprej si preberi potem pa dajaj pripombe in popravke na tiste formule.

Besede equilibrium temperature nisem poznal, ali pa se ga ne spomnim več, seveda pa vem kaj je temperatura v ravnovesnem stanju.

No tudi jaz sem sedaj prijel angleški slovar in vem kaj je, torej ravnovesna temperatura je samo izraz, ki pomeni, da je temperatura enakomerna, to ni nobena ravnovesna temepratura celga planeta, pač pa površja, kjer je temperatura enaka.

Thomas, ne v učbeniku ni napake, samo onadva nista zmožna formul razumet pa nekaj napamet govorita.
V tistem izračunu žal ne gre za cel plnet, saj je za počasneje rotirajoči planet, ko je računal temperaturo vzel samo pol planeta, torej je kar je na koncu dobil kot rezultat, dobil rezultat za temperaturo na vroči polovici planeta štekaš? Isto si ti naredil takrat v svojem dokazu, pa si to vročo polovico razglasil, da je cel planet bolj vroč.

Pa res mam dost, da mi limaš dokaze, pa ti čisto vsakega zavržem, čisto vsakega, na vse moje dokze si bil pa tiho, mislim da to zadosti pove...

Preprost poskus:
ena krogla se vrti, ena miruje, obe pa enako obsevamo enak čas.
Nato obema kroglama izoliramo površino in počakamo da se v njunu notranjosti temperatura povsod izenači (ravnovesna temperatura)

Izračun pokaže, da bo pri mirujoči krogli ta ravnovesna temperatura višja.
Lahko pa narediš poskus tudi na pravih kroglah in nato meriš temperature, ko bosta obe krogli v ravnovesni temperaturi.
Pri NASA so take poskuse že izvajali..

Thomas>>Seveda se pa še nisem niti toliko poglobil, da bi videl kaj NASA piše. Ali Double_J-jeva slikca.
Matters not a lot, anyway.

To me spominja na odgovor kardinala Galileu na sojenju, ko ga je prosil, naj vsaj pogleda skozi teleskop, da bo videl kraterje na Luni.
Odgovor kardinala je bil, da ne bo pogledal, ker tam kraterjev tako ne more biti ..

V jedru je vprašanje, kaj je večje:

(1) T^4+U^4

ali

(2) (T+U)^4

Odgovor je nedvoumen. (2) je večji.

tudi ta notranja toplota počasi in sproti seva med zvezde.

Če dovolj hitro ne odhaja med zvezde, potem je pa vreme kot na Veneri ali slabše.

Samo to je debata za potem še. Najprej se bomo zmenili okol tegale.

X

To sploh ni res. Vsak kvadratni palec površine ima svojo temperaturo. Snov pod njim pa akumulirano, tej temperaturi sorazmerno, energijo.

Vsota vseh teh energij, je akumulirana toplotna energija planeta.

Vsak kvadratni palec seva sorazmerno s četrto potenco temperature. Vsota vseh izsevov je izsev planeta, ki je enak sevanju sonca na glavni krogelni krog planeta.

Preprosta matematika nam da vedet, da je akumulirana energija maksimalna, kadar so kvadratni palci enako topli.

To je vse.

Kaj ti ni jasno pri

slow rotator being the hotter

.

O kakšnih polovicah ti?

Osvetljena polovica ima 1,2x večjo temperaturo.

Neumnost... osvetljena polovica ima bistveno večjo temperaturo. Če planet kaže samo eno lice soncu, bo praktično zavrel na eni strani... ne pa 1,2.

Joj, ne spet. A nismo že prišli do sklepa, da je na mirujočem aritmetična sredina temperature med poloblama nižja kot na hitro vrtečem. (0+1,2)/2=0,6 na mirujočem
(1+1)/2=1 na hitro vrtečem

Kje si sploh pobral te cifre? Prekopiral od Thomasa, ki si jih je kar tako za nek(nemogoč) primer zmislil?

1

Kdo to pravi, da 1,2 in na drugi strani 0, če se vrti pa 1? Ti si se zmislil oni revež je pa to kopiral.

Pa kaj potem?

Pri rotaciji se izseva razlikujeta! Hitreje vrteč več seva!

Ja, in glede na to, da dobita oba enako, tistemu, ki več izseva, manj ostane (je torej hladnejši - v notranjosti).

Tudi na površini je hladnejši.

Zakaj pa to?

A fast rotator will radiate approximately equally from its whole surface area, 4πr2, since its whole surface is at roughly the same temperature; a slow rotator will radiate primarily from its day side, since the night side is at a lower temperature. So its radiating area is approximately 2πr2.

Zakaj pa to?

A fast rotator will radiate approximately equally from its whole surface area, 4πr2, since its whole surface is at roughly the same temperature; a slow rotator will radiate primarily from its day side, since the night side is at a lower temperature. So its radiating area is approximately 2πr2.

Skupni izsev je enak. Če naračunaš drugače si se nekje zmotil.

Thomas

Izsev krogle, ki ima povsod 1, je enaka izsevu planeta, ki ima na polovici 1,2 in na polovici 0.

Le da tisti, ki ni enakomerno topel, bolj seva.

Hehe... nima smisla tele kontradikcije.

Vemo kaj piše v učbenikih ter vemo kaj je nasa empirično izmerila.

Matematika te vara, če uporabiš aritmetično ali kar katero sredino pri temperaturah sevanja.

Tam, kjer je izsev enakomeno "razmazan" po celem planetu je ravnovesna temperatura manjša.
Povprečni izsev je seveda v obeh primerih enak, bendar to ne velja za povprečno temperaturo.

Iz primera izračuna, ki si ga zadnjič naredil, se je lepo videlo, če uporabiš aritmetično povprečje temperatur in to temperaturo vstaviš nazaj v Stefanovo formulo, se energija izseva kar izgubi, pa se ne bi smela.
Osnovno je, da mora biti energija skupnega izseva enaka energiji skupnega priseva.

Torej je aritmetična sredina temperatur pri sevanju termodinamični nesmisel.

Če za povprečje vzamemo equilibrium temperaturo in jo vstavimo nazaj v Stefanovo formulo, pa spet dobimo enak izsev, kot je bil skupni prisev, kar ima smisel.
.

Najprej se ti z billijem zmeni.

Skupni izsev je enak. Če naračunaš drugače si se nekje zmotil.

Le da tisti, ki ni enakomerno topel, bolj seva.

Hm jaz sem napisal samo prvi citat..

Skupni izsev mora! biti enak. V povprečju kar priteče energije mora tudi odtečt, drugače bi temp. narasla zelo strmo in zelo daleč.

če uporabiš aritmetično povprečje temperatur in to temperaturo vstaviš nazaj v Stefanovo formulo

Si naredil napako. Kot da bi seštel temperaturo Merkurja in Plutona in vstavil v Stefanovo formulo in potem rekel, da toliko ta par seva.

TAKO SE NE SME DELAT.

Ali tu vsi pravite, da je izsev enak v obeh primerih? Ekv. temperatura pa je različna?

Samo, da vemo pri čem smo!

Jaz tako pravim, ja. Izsev je enak obsevanju s strani Sonca v vsakem primeru.

Povprečna temperatura za dan izsev, pa je lahko majhna kakor hočemo. Samo prav manjšamo topli del in ga grejemo in večamo in hladimo hladnega, pa bo izsev ostal enak, povprečna temperatura pa bo lahko 0,00001 K.

Za izsev, ki ga ima zemlja danes, bi bila lahko "vroča točka" bilijon stopinj velika kakšen oral ali kaj takega. Ostali del pa na 10^-50 K.

Isti izsev se lahko dogaja na več različnih temperaturnih distribucijah. Isti izsev.

Konstantna temperaturna distribucija za ta isti izsev, hkrati pomeni maksimalno povprečno temperaturo.

Matematika.

Seveda. Vsak izsev se da spraviti na praktično poljubno majhno površino. Ker je relacija med temperaturo in izsevom bikvadratna, lahko današnji izsev cel Sonca naredimo na Luni tako, da bo Luna povprečno 4 K. En kvadratni čevelj preseka, pa bo namenjen za snop sevanja z gaziljonom stopinj. V povprečju temperature, se bo ta gaziljon kar zgubil.

To tko je, to trobim že dneve. Pa ne samo jaz.

Ganimed, serješ ga.

Četrte potence niso aditivne. Sorry.