» »

Global warming

Global warming

Temo vidijo: vsi
««
145 / 386
»»

gani-med ::

Tule govorimo o atmosferi, ki nič energije ne odbija in vse prepušča.

najprej obdelajmo ta primer, kot je zastavil Azgard.

Ko bomo govorili o realni atmosferi bodo pa tudi razmere drugačne.

Ne moreš kar vmes začetnih pogojev spreminjati. (kar naenkrat se pojavi atmosfera z drugačnimi lastnostmi)
Če si pogoje že zastaviš, jih upoštevaj od začetka do konca analize.
CO2 is the elixir of life.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gani-med ()

Lonsarg ::

Double J je sedaj prilimal link za toplo gredo, prebral sem nahitrca in mislim da se strinjam ja. In dejansko je bolj smiselno razpravlati dejavniku tople grede v zvezi z Gw, kot pa o atmosferi nasploh. Ker ta atmosfera nasploh ni nič povezana z GW po mojem mnenju, saj ves čas enako deluje.

Ampak vseeno, čeprav ni relavantno za GW. Gani-med ti zdaj trdiš da atmosfera v tem idealnem primeru, torej sama po sebi pomeni večjo ali manjšo temperaturo? Ali enako?

gani-med ::

Ta idealna atmosfera ki je prozorna za sevanje, na tla vpliva hladilno.

Zaradi kondukcije molekule te atmosfere delujejo kot toplotna črpalka.
Toplota potuje iz snovi z višjo temperaturo proti snovi z nižjo, da se na koncu temperature izravnajo nekje vmes)
CO2 is the elixir of life.

Pyr0Beast ::

Kondukcija je brezpredmetna že po parih metrih atmosfere.

Konvekcija in konvenckijski tokovi pa ne segajo več kot 5km.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

gani-med ::

To je res, vendar nas zanima za ta primer le ohlajanje tal.
Taka idealno prozorna atmosfera je tudi izredno hladna, saj so zaradi prozornosti njen edini vir toplote tla.
CO2 is the elixir of life.

Pyr0Beast ::

Da, vendar pri tako prozorni (za celotni spekter?), posledično hladni atmosferi je edini vir toplote atmosfere kondukcija na meji s tlemi oz. izparevanje in kondenziranje 'delovne' tekočine, v zemljinem primeru voda.

Vprašanje tudi, koliko je atmosfera (oblaki) sposobna ukloniti drugače mimobežne žarke svetlobe ter jih sfokusirati nazaj na tla (navidezni obseg planeta ki tako sprejema toploto je tako večji).
Opazno zvečer, ko je sončna svetloba skoraj paralelna s tlemi.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Lonsarg ::

Pyro pravi da je kondukcija zanemarljiva, res je, se strinjam.
Vseeno pa lahko dolocimo v katero smer potegne zemljino temperaturo, ceprav zanemarljivo. Tisto drugo, ki moramo gledati je potem kako preko sevanja vpliva atmosfera torej toplo gredo, kaj ganined greva raja na toplo gredo? Tle se occitno ne bos strinjal

gani-med ::

Pri idealno prozorni atmosferi ni nobenega "toplogrednega" efekta.

Toplo gredo dobiš le tako, če na tem namišljenem planetu zapreš del atmosfere v manjši steklenjak.
Stene steklenjaka bodo preprečevale dvigovanje toplega zraka s tal v višave (konvekcija) in tako dlje časa zadržale toploto znotraj steklenjaka, ki bo zato nekoliko toplejša od okolice.
CO2 is the elixir of life.

Pyr0Beast ::

Pri idealno prozorni atmosferi ni nobenega "toplogrednega" efekta.
Seveda. Enako kot da je sploh ne bi bi bilo.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

jype ::

Glede atmosfere, ki ne absorbira sevanja, se povsem strinjam z gani-medom. Samo ne vem, kje je Azgard tako našu :)

Lonsarg ::

Tudi jaz se strinjam pri taki atmosferi ni tople grede, to sem jaz prvi zapisal, kot pogoj za tako idealen primer, še več v tem primeru sevanje od kugle gre kar direkt v vesolje.

Maš drug idealni primer, ko namesto kundukcije gledamo toploto preko sevanja, torej sevanje atmosfera prejema in odbija, ter ga tudi akumulira, idealna je samo v tem, da akumulira enako sevanje od sonca in od kugle, ter tudi odbija enako za obe smeri. Kako pa v tem primeru praviš vpliva atmosfera na kuglo? Ker te je ful matralo ravno sevanje pa odgovori za primer sevanje torej. Pa gremo pol nazaj na kondukcijo, kjer si rekel da atmosfera preko kondukcije hladi površje.

jype ::

Azgard> Kako pa v tem primeru praviš vpliva atmosfera na kuglo?

V tem primeru atmosfera _je_ kugla.

Thomas ::

Dokler vam ne bo vsem jasno, da je hitreje vrteč se planet toplejši, je talae debata mau hecna. Kdor ne obvlada osnov, težko razpravlja o rahlo bolj zapletenih problemih.

Lahko samo pribija, yupe style.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Lonsarg ::

Rotirajoči planet je pa vseeno bolj težko za razumet dejavnik, kot atmosfera. In to atmosfera sama, torej kot oddeja, pustimo zaenkrat efekt tople grede. Oddejo pa vidimo v vsakdanjem živčjenju,medtem ko rotirajočih kugel ne:)

Ne jype na površino kugle sem mislil ne se norca delat, koliko je le ta toplejša ali mrzlejša zaradi akumulacijskih lastnosti atmosfere in koliko zaradi odbojnih, da še to ločimo na dva različna primera. Povej za oba, akkomisliš da je, ne čakaj na gani-med, ker v tej temi ti enkrat enga podpiraš enkrat drugega, tvojega lastnega mnenja še nisem slišal...

Thomas ::

Če se planet ne vrti, atmosfra kolapsira. Na temni strani planeta vsa zamrzne, na sonćni strani pa zavre in odroma na sončno stran, kjer se pridruži "večnemu" ledu. Če sonca ni, oziroma je zelo daleč, atmosfera pade dol.

Rotacija planeta je conditio sine qua non za atmosfero.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Lonsarg ::

Ja OK recimo, ampak še zmeraj rotacijo lahko izklučimo v GW debati kot vpliv na temperaturo. Rotacija je pomembna, ko primerjamo Zemljo z drugimi planeti, no saj zato si jo notri vtaknil. Za primerjavo temperatur na zemlji pa je rotacija nepomembna, v bogih nekaj tisoč let zadnje zgodovine, ko jo imamo iz ledo izmerjeno temperaturo, tukaj rotacije nimaš kaj vtikat.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

Thomas ::

Žal ne moremo. Če rotacijo že lahko, pa preseljevanje mas vode in zraka, ki ravno tako kakor rotacija, izravnavajo temperaturna razlike in višejo povprečno energijo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Lonsarg ::

Ja to se strinjam, to ti pojavi počnejo, napravm, če jih ne bi bilo. Ampak ti pojavi so stalni, stalno enako vplivajo na temperaturo, zakaj bi potem imeli kaj veze z GW? Al meniš, da ti pojavi, ker se zemlja počasneje rotira zmeraj bolj, ma to kak viden vpliv na temperaturo? Torej o teh pojavih se strinjava, da ne bo tle dileme. Dilema je, če so spremembe zaradi njih opazne?

Thomas ::

Zadnji relaps zadnje velike ledene dobe, takoimenovani Mlajši Dryas, velika ohladitev pred kakimi 12000 leti, je nastala verjetno zaradi zaustavitve Zalivskega toka. Od konca ledene dobe ostali ledeniki, ki so se takrat raztopili in izlili v ocean, so porušili baje slanost in zaustavili nekatere morske tokove. Klima se je za nekaj časa (kakih 1000 let) spet zelo ohladila.

Ne verjamem, da je na klimo mogoče gledati brez prerazporejanja velikih mas. Rotacija in to je in afektira druge masne premike.

Al meniš, da ti pojavi, ker se zemlja počasneje rotira zmeraj bolj, ma to kak viden vpliv na temperaturo?


Učinki tega upočasnjevanja se vidijo na 10 ali 100 milijonov let. V 20. stoletju, ali zadnjih 1000 letih - so popolnoma zanemarljivi, glede na rimsko dobo, naprimer. To je jasno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

Thomas ::

Zemljina rotacija žene morske tokove, ki so relokacija toplotne energije po planetu. Njim sledijo zračni tokovi, ki so prav tako relokacija s Sonca padle energije. Vendar lahko rotacijo vzamemo kot konstantno danost, v kratkem časovnem oknu. A razmere ki jih je treba upoštevati, so vsaj tako zapletene kot rotacijsko energetska zgodba sama. Verjetno še precej bolj.

Zato res ne vidim smisla, da se delajo hude poenostavitve in od teh poenostavitev potem kaj resnega pričakuje.

IPCC je že pokazal, kako "dobre" modele ima. Več njih, pa vsi narobe.

Če pa gledamo na klimo še bolj dolgoročno, potem vidimo, da se nam je ohadilo zadnje milijone let. Že 4 milijarde let poteka zelo zanimiva igrica, ko je Sonce vedno močnejše, Zemlja se pa vedno počasneje vrti in s tem kompenzira, zgleda da zelo uspešno, ćedalje bolj peklensko Sonce. Večno to ne bi šlo, jasno.

Jaz ne vem kako točno se tole balina vse skupaj, jasno da ne vem. Vidim pa, da nekatere reči preprosto ne morejo iti skozi.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Double_J ::

Thomas nekoč o hipotetični ustavitvi rotacije zemlje...

Venera je v podobnem položaju! Zaradi efekta tople grede je 700 metrov povprečno globok ocean izparet. Venera se skoraj ne vrti, vendar je sopara vse naokrog.

Povprečno je ocean na Zemlji globok 4000 metrov in Zemlja je precej bolj oddaljena od Sonca.

Vendar bi tudi na njej verjetno prevladal isti scenarij. 400 atmosfer in preko 100 stopinj vroč pekel povsod.


Z mano nočeš obračunavati Thomas, z ostalimi tudi ne, da se nebi vmešaval.
Daj pa sam s sabo, v lastni glavi.;)
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

Lonsarg ::

Ja te tokove potem res lahko gledamo kot en neravnovesen pojav. In se pač malo prekladajo te mase naokoli kaotično, zato potem res poenostavitev samo z merjenjen temperatur ni prikaz celotnega modela. Dejavnike, ki gonijo model lahko ven posebaj izluščimo enga po enga in za vsakega določimo kako vpliva, brez da kompliciramo z celim sistemom. Konec koncev je za debato o GW gonjo važen samo en dejavnik, to je topla greda. Torej če merjene temperature pokažejo, da temperatura niha gor in dol neodvisno od toplogrednih plinov, potem je to dokaz, da je topla greda majhen dejavnik za spremembe temperature, da ne bo narobe razumljeno, topla greda je velik dejavnik kar se same temperature tiče, kot tudi rotacija, vendar če se korelacija ne ujema, pomeni da na samo spremembo pa ne vpliva.

Samo to dokazovanje z korelacijami meni n tako po godu, veliko lepše bi bil simulator, a je res tako težko simulirat toplogredni učinek z tem da čimveč dejavnikov na zemlji upoštevat in zračunat z 5% napako toliko toplogrednega plina pomeni tolikšna temperatura. Očitno res ni mogoče, sicer bi ta podatek že imeli izračunan... Torej počakmo 100 let se mal umirimo, v tem času pa bo umetna inteligenca v kombinaciji z hitrejšimi procesorji omogočala naresti kopijo zemljinga delovanja v simulatorju. V 100 letih pa res ne bomo zemlje vidno sergreli eni bogi človečki tle:)

Kaj sem hotel s tem povedati? V zvezi z GW sploh ne moremo na forumu razpravlati na strokovni ravni, ampak samo politični. To ko smo se šli o rotaciji, akumulaciji energije itd. je le kaplja v morje temu, kar bi morali tukaj vse obdelati, da bi dokazali ali ovrgli GW.

Double_J ::

V zvezi z GW sploh ne moremo na forumu razpravlati na strokovni ravni, ampak samo politični.


Jaz sem za to, da se debata vrne v strokovne okvire. Thomas naj prizna, tisti pravi pekel na zemlji o katerem je pisal, pa smo takoj zmenjeni.
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

Thomas ::

Jasno, nekdo je do vrh glave v zmoti. Nekdo ne dojame, da hitreje rotirajoči planet je povprečno toplejši od počasneje rotirajočega, če so vsi drugi pogoji isti. In sicer ta nekdo so trije tukaj. Double_J, jure in ganimed. Ostalim je to (nekoliko nepričakovano dejstvo), jasno.

Double_J ima nek link, kjer se to trdi, jure ima svojo simulacijo ki mu menda tako kaže, ganimed ima argument, da je povprečna temperatura nekaj drugega kot se normalno misli, da je.

Nadalje jim je še manj jasno to, da oceanski tokovi prav tako dvigajo povprečno planetovo temperaturo. Če bi ogreta voda ostala na ekvatorju, bi se toplota iz nje izsevala hitreje, kot pa če se pomeša z mrzlo polarno. Tako vsa ta toplota dlje ostane na Zemlji, je je več in to pomeni da gre povprečna temperatura gor.

Vse to pač zaradi tega ker izsev v Wattih je sorazmeren s četrto potenco temperature. Zato bolj ogrete točke bistveno bolj sevajo po Stefoanovem zakonu kot manj ogrete. Če bi imeli tropsko morje 30 stopinj, polarno pa 0, bi se vse skupaj bolj hladilo, kot če je tropsko 25 in polarno 5. Zato pri mešanju nastane ravnotežje izsevanja in gretja pri recimo 26 in 7, na primer. Ne 30 in 0. 26 in 7 pa pomeni več vskladiščene toplote in - kar je isto - višjo povprečno temperaturo.

Drugače povedano. Da toplota odteka pri čimvišji temperaturi, mora biti njen razpored ENAKOMEREN. Če so hudi kontrasti, pri maksimumih odteka veliko bolj, kot pri minimumih potem manj.

Če imaš dva lonca ogrete vode čez hladno noč, en lonec je 60 stopinj, drugi pa 30 stopinj. Oba lonca zlij skupaj, 45 stopinj topla voda bo jutro dočakala toplejša, kot če ju pustiš narazen in zmešaš zjutraj. To je treba razumeti, pa gre.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

Thomas ::

Ko poleti neurje premeša morje, da površinska voda ni več tako topla, se po neurju morje manj hladi kot se je prej. Greje se pa po neurju enako hitro kot pred njim. Veliko več toplote ostane v vodi za zimo, če jo neurja ali karkoli drugega poleti lepo mešajo. To je še en taka poljudna razlaga o pomembnosti mixinga za toplotno kapaciteto. Tako atmosfere kot hidrosfere.

Toplotna energija mora najti pot v najbolj mrzle kotičke Zemlje, od tam jo "Vesoljski mraz najkasneje posesa", da bi bila povprečna temperatura na Zemlji čimvišja.

Bolj se meša in brozga in vrti, VEČ toplote je lahko shranjeno v zgornjih plasteh planeta. Posamezne vroče točke pa pomenijo "toplotno krvavitev planeta".

Zdej je pa že jasno?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gani-med ::

NASA že zelo dolgo računa in prakticira polete v vesolje, zato tudi dobro pozna, kaj se dogaja s temperaturami na satelitih in navesoljskih plovilih ki rotirajo z različnimi hitrostmi.

Ko računajo efektivno temperaturo celotnega plovila (ali planeta), pride v poštev edino takoimenovana ravnovesna temperatura (equilibrium temperature). Na aritmetično sredino temperatur lahko kar pozabimo, ker je jasno, da ne pomeni nič smiselnega ali uporabnega.

Ne le z izračuni, tudi eksperimentalno so že neštetokrat preverili, da je ravnovesna (efektivna) skupna temperatura plovila večja, če plovilo ne rotira. To pa sledi iz preprostega geometrijskega dejstva, da se toplota sprejema na projicirano površino kroga (s površino pi*R*R) oddaja pa z dejanske površine plovila, ki je za celo kroglo s površine 4*pi*R*R za polkroglo pa s površine 2*pi*R*R

Polkrogla torej mora oddati enako količino toplote s pol manšje površine, kot cela krogla.

Ravnovesna temperatura je zato pri enakem inputu pri oddajanju s cele krogle manjša, kot pri oddajanju s polkrogle.
To je tudi za pričakovati, če se spomnmo, da je temperatura mera za kinetično energijo in da je na bolj vroči ter energijsko gostejši polovici plovila tudi efektivne kinetične energije več, kot če jo enakomerno porazdelimo po celem planetu.

Izračuni so javno dostopni v številnih NASInih publikacijah in jih lahko vsak pogleda in preveri.

Eden je na tem linku:
KLIK

Še en citat s strani 5.


For slowly rotating planets like Mercury and the Moon, one must take into account that these bodies receive energy over their projected (disk) areas and emit energy, not over their full spherical surface areas but only over the same because the remaining surface area is considered to be too cold to radiate a significant amount of energy back to
space. ..

A comparison of equations (10) and (13a) shows that for slowly rotating planets, the equilibrium temperature is higher by a factor equivalent to the fourth root of the projected area (i.e., the ratio of sphere surface-to-disk area), namely the fourth root of 4.

CO2 is the elixir of life.

jype ::

Thomas, ne razumeš.

Energija, ki jo zadržuje hitro vrteči se planet, je nižja od energije, ki jo zadržuje počasi vrteči se planet.

Zakaj? Zaradi površine, iz katere planet seva. To je vse, kar je.

gani-med ::

Skupna energija, ki se izseva je na obeh planetih (ali plovilih) enaka.
Drugačna pa je porazdelitev kinetične energije (mera za takoimenovano equilibrium temperature)
CO2 is the elixir of life.

Thomas ::

Vidva ne razumeta, mi je prav zelo žal.

Kdor razume pa ve, da je lonec zmešane, 45 stopinj tople vode zjutraj toplejši, kakor če bi ostala posebej. 30 in 60 stopinj.

Tudi če zmešano vodo hranimo v dveh posodah.

Razumeš ali ne razumeš?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Nima zveze z lonci. Planet, ki se vrti, učinkoviteje (hitreje) izseva isto količino energije, kot planet, ki se ne.

Hitreje ko se vrti, hitreje temperatura na planetu z globino pada.

gani-med ::

Agencijo NASA je torej treba zapreti, ker nimajo pojma, Thomasa pa predlagati za nobelovo nagrado 8-)
CO2 is the elixir of life.

Pyr0Beast ::

Kdor razume pa ve, da je lonec zmešane, 45 stopinj tople vode zjutraj toplejši, kakor če bi ostala posebej. 30 in 60 stopinj.
Popolnoma odvisno od zunanje temperature in tokov v piskru.

Saj je tudi nenavadno da vrela voda zamrzne prej od mlačne, če jo daš v zmrzovalnik :)
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Thomas ::

To je pa Mpebov pojav in je tudi resničen, ja.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Okapi ::

Imam občutek, da že spet v isti koš mečete površino in sredico planeta. Če se hitro vrti, je povprečna temperatura površine večja, razlike med max in min manjše, sam planet v notranjosti pa hladnejši.

O.

jype ::

Ja, ampak jaz govorim o energiji, nekateri pa kar še vedno o "povprečni temperaturi", pa še to niso čist prepričani, česa.

gani-med ::

Pri vesoljskih plovilih so ugotovili, da se tudi notranjost bolj ogreje, če se kapsula NE vrti.
Višja "equilibrium temperature" in zato tudi bolj ogreti notranji prostori.
CO2 is the elixir of life.

Thomas ::

Energija absorbirana v vrhnjih plasteh planeta - kar nas zdaj edino zanima - je večja pri hitro vrtečih se planetih. Energija pa je sorazmerna s temperaturo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Okapi ::

Pri vesoljskih plovilih so ugotovili, da se tudi notranjost bolj ogreje, če se kapsula NE vrti.
Ja saj, počasi vrteči planet je znotraj toplejši od hitro vrtečega.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

gani-med ::

>>Ja saj, počasi vrteči planet je znotraj toplejši od hitro vrtečega.

Segreva se tako navznoter, kot navzven.
Ravnovesna temperatura je tudi zunaj višja, če se planet ne vrti.
CO2 is the elixir of life.

Thomas ::

Zunaj pa ne, Ganimed.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Lonsarg ::

gani-med>>
Še en citat s strani 5.

For slowly rotating planets like Mercury and the Moon, one must take into account that these bodies receive energy over their projected (disk) areas and emit energy, not over their full spherical surface areas but only over the same because the remaining surface area is considered to be too cold to radiate a significant amount of energy back to
space. ..

A comparison of equations (10) and (13a) shows that for slowly rotating planets, the equilibrium temperature is higher by a factor equivalent to the fourth root of the projected area (i.e., the ratio of sphere surface-to-disk area), namely the fourth root of 4.

Pa si pozorno prebral kaj napiše na koncu? OGRETA stran ima samo za faktor koren od dva, torej približo faktor 1.2 večjo temperaturo. OGRETA ne cela krogla skupaj.
Sam si pa izjavil kinetične energija je tista, z katero se more merit, ja ravno ta je premosorazmerna z temperaturo, to ti lahko 100% zagotovim, če mi ne verjamen, boš pa moral sam v knjigah poiskati da je drugače.

In to je tudi zafrkavanje, da zavržež anekdoto o posodah z vodo. Čisto identični primer je to. lahko ti anekdoto preved v obliki planetov. recimo da znamo planeta dva skupaj zmešati. Torej maš planet z 60K temperaturo in planet z 30K. Jih pustiš nekaj časa v vesoju, in maš drugega, ki je 45K. No čez nekaj časa ko se bojo vsi skupaj ohladili, boš planeta z 30 in 60 stoping združil in bosta skupna imela manšo temperaturo, kot pa planet z 45 stopinj, sam si izračunaj.

Double_J ::

Da si ne boste kej naredili, še posebej ti Thomas... mijau.

 rotation

rotation



Gani, ti pa bodi malce bolj ziher vase. Oni Azgard ter energetik, pa tako ne znata računat.
Dve šivanki...

gani-med ::

>>Pa si pozorno prebral kaj napiše na koncu? OGRETA stran ima samo za faktor koren od dva, torej približo faktor 1.2 večjo temperaturo. OGRETA ne cela krogla skupaj.

Skupna energija je res ista za oba planeta. Tudi povprečna.

Za "praktično ogrevanje" pa računajo z ravnovesno temperaturo (equilibrium temperature), ki velja za cel planet, ne samo za njegov osvetljeni del.
Za osvetljeni del je jasno, da ima višjo temperaturo in to krepko višjo tudi od equilibrium temperature.
CO2 is the elixir of life.

Lonsarg ::

In kaj je ta equilibrium temperature(ravnovesna temperatura)? Da ne bomo eni govorili o eni drugi o drugi. Ker temperatura ni nič ravnovesna, če ni premosorazmerna z energijo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

gani-med ::

>>Gani, ti pa bodi malce bolj ziher vase. Oni Azgard ter energetik, pa tako ne znata računat.

Jaz sem zadnjič izračunal in dobil enak rezultat, kot tule NASA v svojih izračunih.
Sem pa takrat definitivno prišel do uzaključka, da je aritmetična sredina temperatur en velik bulšit.

Pojma equilibrium temperature res nisem poznal.
Bo treba večkrat prebrati kak članek od NASA-e >:D
CO2 is the elixir of life.

gani-med ::

>>Ker temperatura ni nič ravnovesna, če ni premosorazmerna z energijo.

Temperatura je premo sorazmerna le s kinetično energijo.
Energija pa ni le kinetična. V tem je ves catch.
CO2 is the elixir of life.

Double_J ::

Ekvlibrium se tudi računa v moji slikici in je tako vse jasno.
Dve šivanki...

Lonsarg ::

Še enkrat gani-med tudi jaz ne poznam pojma equilibrium temperature, razloži prosim.

Drugače pa Double J in gani-med, spet sta ga usrala, ista napake vedno znova in znova. gani-medov dokaz, ta članek, pa še prej večkrat. Double J kar osmešil si se s tem člankom.

Ja bravo članek! Spet poveč, da je temperatura tople strani 1.2krat večja bravo! Kaj pa skupna? jao..

Double_J ::

Nimaš pojma, tole je skoraj prepisano iz učbenikov in velja za cel planet.... ti pa pomisli zakaj se motiš.
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

Lonsarg ::

Aja ne znaš agrumentirat na mojo izjavo? Kdo potem nima pojma...

V tem članku sploh ni nikjer omenjena skupna temperatura planeta!!! Trdiš drugače?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()
««
145 / 386
»»