» »

Ali je kultura odprte kode mrtva?

Ali je kultura odprte kode mrtva?

«
1
2

WhiteAngel ::

V zadnjih letih (npr. od 2009 dalje) imam obcutek, da je odprtokodno gibanje vedno bolj zaspano. Nekaj asociaj - vcasih sem se zares razveselili novosti OpenOffica, Gimpa, Inkscapa, Blenderja, Wine, normalno tudi Linux jedra (se še spomnite cakanja Reiser 4, kdaj bo v jedru..), vecne bitke med KDE in Gnome oz. gtk vs qt. Pivo v kiberpipi, Pipini odprti termini in spletne urice. Pogresam razvoj odprtokodnih aplikacij "kar tako", pro bono, v dobrobit vseh. Vcasih, ko se je rabilo orodje, se ga je napisalo. Vsaj nek ekvivalent komercialnemu, ce je ta ze obstajal. Ali pa si menil, da je bila komercialna oprema zanc in si poskusil narediti boljso. Ker je slo za eksperiment, si jo valda odprl. Programiral si vse vecere in marsikatero noc in nisi pricakoval nic v zameno.

Danes imam obcutek, da je "itak odprto", ko pride do web developerjev in uporabljenih frameworkov/knjiznic, no ja, ali pa vsaj "zastonj" in se nihce ne sekira prevec glede licenc. V app storih je se huje, saj so zastonjkarstvo zamenjali tvoji osebni podatki. Vsi zahtevajo nekaj v zameno, nic ni enostavno odprto in dano v javnost z dobrim namenom.

Imam nekaj teorij - kaj menite:
1) Prvotna generacija razvijalcev (v studentskih letih v 90ih) ima danes delo z druzino/lastno firmo in podobno. Vajeti bi morali prevzeti danasnji studenti.
2) Danasnja instant google generacija mladine je manj inovativna pri resevanju problemov: za ze resene probleme uporabi obstojeco nagooglano resitev, za neresene pa dvigne roke in se jih sploh ne loti. Razvoj lastnega opensource pet projecta pa je tek na dolge proge in ne instant, zato se ga nihce ne loti.
3) Ce se ze gremo nove opensource projekte imajo ti vedno neko arketinsko zgodbo zadaj. Skratka, open sourca kar tako pro bono se ne pocne vec. Se ga sploh ne zacne.
4) V 90ih in zgodnjih 2000ih so se razvijale temeljne funkcionalnosti odprtokodnih alternativ. Danes so ti produkti toliko zreli, da nizkolezecih ciljev ni vec. Je le totalen rewrite ali pa manjse, organske izboljsave, ki pa izgubijo nekdanji blisc.
5) Danasnja studentarija je se bolj casovno obremenjena (bolonja) ali pa ima se vec distrakcij (fb in podobno) in potrebujejo mnogo vec discipline, da kaj naredijo, kot mi.

Alec999 ::



Freeware je zamenjal Freemium in Adware, kar je po svoje pričakovano. Vsak si želi za svoje delo kakšno finančno spodbudo. :) Pred leti so pač pri freeware bile prostoljne donacije.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Alec999 ()

OrkAA ::

Huh, moj občutek je ravno obraten. Se mi zdi, da je v zadnjih letih število odprtokodnih projektov eksplodiralo.

Že githubova statistika ti pove, da je bilo pr njih lani 19,4 milijona aktivnih odprtokodnih projektov.

https://octoverse.github.com/

Če slučajno ne poznaš, ti priporočam dnevno branje hackernewsa - https://news.ycombinator.com/

To je odličen vir novosti v IT svetu, ki ti pomagajo ostati v koraku s časom.

BigWhale ::

WhiteAngel je izjavil:


1) Prvotna generacija razvijalcev (v studentskih letih v 90ih) ima danes delo z druzino/lastno firmo in podobno. Vajeti bi morali prevzeti danasnji studenti.

In ta generacija sedaj velikokrat samo narekuje smer razvoja in uci na tem kar so/smo gradili. Zato pa imas toliko startupov, ki v veliki meri uporabljajo open source reci in jih dopolnjujejo, v veliki meri pa tudi sami na koncu razvijejo neko open source resitev, ki je na voljo tudi drugim.

WhiteAngel je izjavil:


2) Danasnja instant google generacija mladine je manj inovativna pri resevanju problemov: za ze resene probleme uporabi obstojeco nagooglano resitev, za neresene pa dvigne roke in se jih sploh ne loti. Razvoj lastnega opensource pet projecta pa je tek na dolge proge in ne instant, zato se ga nihce ne loti.

Jaz tega nisem opazil, da bi bili ljudje kaj manj inovativni. Pri razvoju lastnih projektov je pa odvisno za kaksne projekte gre. Nekateri so na dolge proge, drugi spet ne. :) Sam poglej kolk JavaScript frameworkov nastane na dan... ;>

WhiteAngel je izjavil:


3) Ce se ze gremo nove opensource projekte imajo ti vedno neko arketinsko zgodbo zadaj. Skratka, open sourca kar tako pro bono se ne pocne vec. Se ga sploh ne zacne.

Nevem ce to drzi. Je veliko reci, ki ima zadaj marketing ampak v tem ne vidim nic slabega. S trzenjem odprte kode ni prav nic narobe, zakaj odprte kode ne bi trzil, ce ti to potem omogoca, da od tega zivis in razvijas neko stvar full time.

WhiteAngel je izjavil:


4) V 90ih in zgodnjih 2000ih so se razvijale temeljne funkcionalnosti odprtokodnih alternativ. Danes so ti produkti toliko zreli, da nizkolezecih ciljev ni vec. Je le totalen rewrite ali pa manjse, organske izboljsave, ki pa izgubijo nekdanji blisc.

Ja, ego je huda rec. :P Kernel je spisan, UIji so spisani... Od nikjer vec ne bo fame and glory. Sranje. :)

WhiteAngel je izjavil:


5) Danasnja studentarija je se bolj casovno obremenjena (bolonja) ali pa ima se vec distrakcij (fb in podobno) in potrebujejo mnogo vec discipline, da kaj naredijo, kot mi.

Mogoce? Motenj je verjetno res vec ampak za tiste, ki si zelijo delati in razvijati je pa vseeno toliko vec priloznosti in toliko vec stvari je dostopnih. V 90ih nismo imeli Codecadamya in Stack Overflowa, imeli smo Borlandov IDE in F1 tipko, in ob prvem srecanji z GNUjem tudi man pages. Potem se je pa ze nehalo. Verjemi, da je blo kr zajeban napisat en TCP client/server program v Cju brez da si sel enkrat na internet. :)

hruske ::

Neke sorte "ideološko utrujenost" odprte kode zaradi odprte kode opažam tudi sam, kar je trend že nekaj let. Konec koncev to priznava tudi ekipa okrog "GNU Compiler Collection", ki je dva dni nazaj objavila, da bo GCC po novem licenciran pod ISC licenco (do sedaj je bil GNU GPL).

To ni težko razumet. GNU je izviral iz nasprotovanja zaprti kodi od velikih IT firm, ki so kodo dojemale kot poslovno skrivnost. Od začetnega nasprotovanja firm in obkladanja projektov kot je Linux s FUD-om se je zdaj zgodilo, da ima Microsoft svojo kodo na GitHubu, v Windows jedru pa je Linux stack. V vmesnem obdobju so podjetja dojela, da je odprta koda lahko način vir nižanja stroškov in zmanjševanja tveganj. To se zdaj privzema za dano, tako da so vodje odprto kodnih projektov danes tipično preobremenjeni z zahtevki razvijalcev, ki se s projektom finančno okoristijo, a hkrati finančno ne prispevajo nazaj projektu, kvečjemu so neotesani.

Na nek način je nihalo zanihalo od tega, da je odprto kodna iniciativa začela iz nule in z močnim argumentom uspela v pogon spravit novo ideologijo (GPL=odprta koda zaradi odprtosti), ki jo je potem gospodarska pobuda sprejela in nekoliko predelala (MIT=odprta koda zaradi korporativnih ugodnosti) in iz nje zdaj črpa nižje stroške, niža tveganja in po možnosti še gradi lastno platformo. Odprto kodni projekti pa so ostali s kar nekaj kode in brez vidne ideološke prednosti, oz. so se primorani odpovedati svoji ideologiji, ker jih projekti s permisivno licenco zaradi velikih vlaganj IT podjetij v te projekte prehitevajo, npr. LLVM proti GCC.

Ideološko odprto kodno gibanje je brez dvoma spremenilo potek razvoja IT-ja, je pa tudi res, da danes izgublja vire energije in vsaj zaenkrat kaže, da AGPL ni pravi odgovor na tegobe današnjega časa.
Rad imam tole državico. <3

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: hruske ()

popster ::

Meni se zdi da je moj debian res malo zaspal, kar pa ni tko slabo saj ne pogresam updajta, slo-tech mi dela ves cas, tisti update za firefox pa ok, naj mu bo ce ze hoce opozorit nase:)

k--p ::

Mogoče programska oprema za končnega uporabnika za desktop izgublja na popularnosti, ampak open source tehnologije, frameworki, server programska oprema, knjižnice itd. se razvijajo s polno paro.

WhiteAngel ::

Je kdo na tem forumu, ki je v upravnem odboru LUGOSa? To še živi? Pa slovenjenje libreoffica in glavnih desktop produktov, je kdo na tem forumu? Aja, pa ali imamo še kak opensource kafič v LJ in MB? Kiberpipe že en čas ni več, grem kam lahko na "odprto pivo"? ;) Ali Kibla v MB še deluje?

vostok_1 ::

Jz bi rekel, da nastaja ogromno odprte kode, ampak je vse v drobtinicah. Nekega dolgoročnega in fokusiranega razvoja ene gmote pa ni več toliko. To pripisujem, mladim generacijam, ker nimajo več discipline in pozornosti (in časa?) za dolgoročne zadeve. Delajo pa ogromno takih, quick solutions.
Tistih klasičnih geekov od nekoč, ki so svoje frustracije sproščali v kreiranju res magnificent stvari, ni več toliko žal.
It's a sign of the times.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

Lonsarg ::

Skratka same odprte kode je več, manj je pa "odprte kode spisane for the lulz" pravte. Čeprav jaz mislim da tole drugo ne drži, samo ta "for the lulz" je manj opazen. Tudi če se ta koda trži na koncu to še ne pomeni da ni bila originalno ali vsaj delno mišljena for the lulz.

To je čisto naravni potek napredka naše civilizacije, če mene vprašaš. Odprtokodna subkultura je povzročila resne premika v načinu razvoja softwerja, torej v širši kodni kulturi in s tem ni več tako "ločena" in "posebna".

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

pegasus ::

WhiteAngel, bi rekel da se staraš oz. se spreminja tvoja percepcija. Dogajanja je še vedno ogromno, le v druge sfere se seli.

jype ::

WhiteAngel> Je kdo na tem forumu, ki je v upravnem odboru LUGOSa?

O, ja.

čuhalev ::

Meni se tudi zdi, da počasi vse pojenja. V Sloveniji še hitreje, imeli smo Pingo linux, Slix, Ferix in celo Slo-tech linux.

Kar je v zadnjih 10 letih nastalo, je Apache Hadoop, Docker, Git, Mongodb, Vagrand in Openstack, torej tehnologije, ki niso namenjene posameznikom temveč podjetjim (večjim skupinam), da si znižajo stroške in da razvijalci potegnejo nekaj denarja s svetovanjem. Torej se je začela odpta koda prilagajati toku denarja. Kot že rečeno, ni več tolikšnega razlgaševaja, kdaj bo prišel kakšen novi datotečni sistem, temveč katerega iskalnika bo Mozilla vzela za privzetega.

Nezanemarljivo je dejstvo, da obstaja splet in da obstajajo načini, kako si na črno pridobiti programsko opremo, zato ni potrebe po pisanju nadomestnih programov.

jype ::

batt67> Nezanemarljivo je dejstvo, da obstaja splet in da obstajajo načini, kako si na črno pridobiti programsko opremo, zato ni potrebe po pisanju nadomestnih programov.

Adobe se obnaša kot monopolist, ker efektivno to tudi je. Zakaj? Zaradi softverskih patentov.

Invictus ::

Drug razlog je tudi, da je plačljiv software postal bolj finančno dostopen. Zato se marsikdo ne zafrkava več z alternativami in preprosto plača.

Sploh, ker se je šlo zadnja leta v Software as a Service. plačuješ najem dokler ga rabiš.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

BigWhale ::

WhiteAngel je izjavil:

Je kdo na tem forumu, ki je v upravnem odboru LUGOSa? To še živi? Pa slovenjenje libreoffica in glavnih desktop produktov, je kdo na tem forumu?


Vec nas je. :)

Invictus ::

Ni čudno da se pol nič ne premakne, če pa ves čas visite tukaj ;).
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

jype ::

Invictus> Ni čudno da se pol nič ne premakne,

Kaj bi pa rad premikal?

čuhalev ::

jype je izjavil:

batt67> Nezanemarljivo je dejstvo, da obstaja splet in da obstajajo načini, kako si na črno pridobiti programsko opremo, zato ni potrebe po pisanju nadomestnih programov.

Adobe se obnaša kot monopolist, ker efektivno to tudi je. Zakaj? Zaradi softverskih patentov.

Kateri njegovi patenti ti gredo v nos? se bomo potrudili, in našli obvoz

jype ::

batt67> Kateri njegovi patenti ti gredo v nos? se bomo potrudili, in našli obvoz

Tisti, zaradi katerih nihče ne more razviti konkurenčnega programja.

čuhalev ::

Mislim, da se temu patentu reče prijaznost do uporabnika. Večina openourse orodij ga implementira šele na koncu.

jype ::

batt67> Mislim, da se temu patentu reče prijaznost do uporabnika. Večina openourse orodij ga implementira šele na koncu.

Narobe misliš.

BlaY0 ::

čuhalev je izjavil:

Mislim, da se temu patentu reče prijaznost do uporabnika. Večina openourse orodij ga implementira šele na koncu.

Oni so ti prodali SW ter te podučili, da je to kar so ti prodali, tebi prijazno. Ti si jim pa verjel na besedo/reklamo...

čuhalev ::

Unity in Metro sta mi bila najljubša, takoj za ribbon.

Markus386 ::

hruske je izjavil:

Neke sorte "ideološko utrujenost" odprte kode zaradi odprte kode opažam tudi sam, kar je trend že nekaj let. Konec koncev to priznava tudi ekipa okrog "GNU Compiler Collection", ki je dva dni nazaj objavila, da bo GCC po novem licenciran pod ISC licenco (do sedaj je bil GNU GPL).


A to je res? Ker jaz če seštejem datum, kdaj je to objavljeno, pa "full week", torej 7 dni, pride en tak zanimiv datum ven. Nevem pa a je tako namerno, ali je slučajno naključje.

OrkAA ::

Invictus je izjavil:

Drug razlog je tudi, da je plačljiv software postal bolj finančno dostopen. Zato se marsikdo ne zafrkava več z alternativami in preprosto plača.

Sploh, ker se je šlo zadnja leta v Software as a Service. plačuješ najem dokler ga rabiš.


Težko verjamem ampak to je en izmed redkih postov, kjer se strinjam z Invictusom. Veliko desktop software-a se je premaknilo v cloud in je "zastonj" ali poceni na voljo vsem. Ima tudi to dodano vrednost, da podatkov ne rabiš hranit lokalno, kar pomeni, da jih lažje sinhroniziraš čez vse svoje naprave. 10+ let nazaj internet še ni bil tako hiter, zato je bilo podatke smisleno imet pri sebi.

Hkrati pa to pomeni, da je "cloud" rubrika opensourca doživela popoln razcvet. Najbolj znan je projekt Docker, ki je povsem spremenil način kako poganjamo in si delimo aplikacije.

WhiteAngel ::

OrkAA je izjavil:


Hkrati pa to pomeni, da je "cloud" rubrika opensourca doživela popoln razcvet. Najbolj znan je projekt Docker, ki je povsem spremenil način kako poganjamo in si delimo aplikacije.


Hmnja, ampak po drugi strani pa večina cloud providerjev oz. SaaS providerjev laufa nek proprietary software in si ne moreš postaviti lastne infrastrukture doma. In potem imaš gitlab, ki je open source alternativa githubu. Ampak, ker nič ni zastonj (vsaj gitlabovci tako mislijo), na silo odstranijo neke featurje iz community editiona, da potem lahko tržijo enterprise. Če zdaj malce od daleč pogledam vse skupaj, je to samo eno sr*nje z vidika napredka in dobrobiti človeštva. Recimo Qt ima čisto drug poslovni model in je res pripomogel ogromno v FOSS ekosistem na področju razvoja cross-platform desktop aplikacij.

jype ::

Saj to ti Docker ponuja: Isti kontejner poganjaš doma ali v oblaku in tako lažje razvijaš reči.

čuhalev ::

Ali pa uporabiš KVM.

black ice ::

VM != Docker.

Lonsarg ::

Docker je res kul zadeva. Tak perfect packaging/VM hibrid za serverje. So sicer situacije, kjer je razlika med VM in Docker neopazna, so situacije, ki se jih z Dockerjem reši bistvemo bolje ali pa z VM sploh možne niso.

BTW Linux Docker kontejnerje sedaj lahko poganjaš na Windowsih, sicer v ozadju to ni "pravi" kontejner, ampak nek mini optimizirani HyperVM Ubuntu imagae, ampak s stališča uporabnika je to Docker, ker se to vse zgodi v ozadju na naviden način.

Pač včasih se je Microsoft boril proti takim produktom, sedaj jih integrira v svoje tehnologije:)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

čuhalev ::

black ice je izjavil:

VM != Docker.

Kaj omogoča Docker pa VM ne?

Meni se Debian znotraj KVM postavi v sekundi, toliko o hitrosti, poleg tega ne dela trapastega NAT! ampak postavi bridge in omogoča poljuben kernel. Pa init poskrbi, da se / priklopi kot RO, na vrhu je pa tmpfs ali neka druga particija.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: čuhalev ()

jype ::

batt67> Kaj omogoča Docker pa VM ne?

Učinkovitost.

Lonsarg ::

Point Dockerja je, da ga uporabiš za nameščanje aplikacij in NE kot nadomestilo za VM. Torej Debian znotraj KVM ter Docker aplikacije znotraj tega Debiana v tvojem primeru. So tudi situacije, kjer Docker uporabiš kot nadomestilo za VMje, predvsem zato ker Docker zmore komot tisoče instanc na server.

Pač Docker je nekaj vmes med packaging formati kot je .rpm ter med VM. Skratka ne, ni to isto.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

jype ::

Tako je. V docker kontejnerju teče servis, ne OS.

čuhalev ::

To, kar Docker počne, se je včasih imenovalo chroot jail.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: čuhalev ()

Lonsarg ::

Docker je rešitev linux packaging nočne more (vsaj za serverja zaenkrat). Package ki dela na VSEH verzija linuxa. Chroot jail je samo dodaten bonbonček.

čuhalev ::

Kaj to pomeni, da LSB (Linux Standard Base) in POSIX nista uspela?

Tear_DR0P ::

WhiteAngel je izjavil:

Ampak, ker nič ni zastonj (vsaj gitlabovci tako mislijo),

V bistvu imajo prav. Te stvari stanejo, denarja pa ni. Marsikatera izmed lokalnih iniciativ, ki si jih naštel, bi za delo potrebovala denar in ker tega denarja ni, se ljudje raje posvečajo čemu drugemu.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

OrkAA ::

čuhalev je izjavil:

To, kar Docker počne, se je včasih imenovalo chroot jail.


Ja, s to razliko, da:

- Docker lahko poganjas na vseh platformah
- Imas podporo za vse mogoce nacine networkinga
- Imas ponovljiv nacin za zgradit docker image, ki hkrati deluje na podlagi layerjev, zato so buildi super hitri, ce spreminjas le zadnji layer. Slednje se uporablja tudi za 'dedovanje' - vzames en image za base in dodas svojo funkcionalnost. Vse spremembe je enostavno hranit v gitu.
- Lahko poganjas vec kontejnerjev hkrati in se ti avtomatsko nastavi networking, da se kontejnerji vidjo med sabo (ime kontejnerja = hostname). To ti omogoca zelo enostavno povezovanje aplikacije z bazo, brez da bi moral ugotavljat na katerem ipju je kaj dostopno. Vse te povezave lahko zelo enostavno nastavis na deklarativen nacin prek docker-compose.
- Imas out-of-the-box podporo za clustering (swarm) in veliko opensource projektov, ki ponujajo se vec (kubernetes). Prek kubernetesa lahko prakticno pozabis na fizicne masine - povedat rabis le katere kontejnerje bi rad imel prizgane in se to zgodi skoraj avtomatsko.

Glavna prednost je pa, da se da z dockerjem delat uporabne workflowe. Razvijalec poslje kodo v git, testni server vidi spremembo in zgradi nov docker image, v njem pozene teste in ce so uspesni, poslje image v registry. Potem sporoci npr. kubernetesu, da je na voljo nov image, kubernetes ga potegne h sebi in z njim zamenja trenutno prizgane kontejnerje. Menja jih po enega hkrati, da je aplikacija vmes stalno dostopna.

Super zadeva, ki jo tezko primerjas z enim VMjem. Ja, osnovna funkcionalnost je zelo podobna, a je okrog dockerja zgrajen tak ekosistem, da prestavi zadevo par nivojev visje.

BlaY0 ::

jype je izjavil:

batt67> Kaj omogoča Docker pa VM ne?

Učinkovitost.

...brez security-ja. Dejstvo je, da 90% DevOps scene nima blage veze o security-ju. Za njih nima veze a so zadeve chmodane na 777, važno da "dela". Ampak to je že za drugo temo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: BlaY0 ()

jype ::

BlaY0> ...brez security-ja.

Sej to se da pol dodat, če rabš.

LeQuack ::

Kako pa ti Docker pomaga narest dobro kodo in funkcionalnost in prodat zadevo, ki jo delaš? Aja ne more? Samo še en buzzword.
Quack !

OrkAA ::

LeQuack je izjavil:

Kako pa ti Docker pomaga narest dobro kodo in funkcionalnost in prodat zadevo, ki jo delaš? Aja ne more? Samo še en buzzword.


Recimo tako, da ti omogoci omenjeno kodo testirat in uporabljat v ponovljivem okolju. In tako, da ti pomaga vzdrzevat visji uptime aplikacije, kar je precej pomembno pri 'prodaji'.

BigWhale ::

LeQuack je izjavil:

Kako pa ti Docker pomaga narest dobro kodo in funkcionalnost in prodat zadevo, ki jo delaš? Aja ne more? Samo še en buzzword.


Saj pri tem ti tudi VMji direktno ne pomagajo. Pa so vsi orgazmiral na njih.

Po mojem je Docker sicer mal overhyped in dostikrat se ga tlaci nekam kjer predstavlja samo se en layer zraven, resi pa ne kaj dosti, ampak ima pa kar nekaj precej uporabnih lastnosti in bi si tezko dolocen razvoj predstavljal brez dockerja. Marsikje pa tudi deployment in configuration management.

BlaY0 ::

Problem dockerja je ker ni narejen v smislu, da bi vsaj približno zagotovil produkcijsko okolje - kot vemo je Solomonu security zadnja briga na svetu.

In ja, je buzzword. Takih umotvorov je bilo že cel kup in še cel kup jih bo (ne sicer toliko kot JS frameworkov). Skratka, čakajoč na KžbljokerZ, ki bo tekel iz kernel modula (dokler bo pač tekel)... zeh. Zaradi takšni kvazi kul zadev čez eno leto nihče več ne bo popravljal buffer overflowov, bo samo še destroy->recreate laufal v kronu in to bo potem po možnosti IBM patentiral kot abstrakcija sistema 2.17.

Ej zašli smo. Čist.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: BlaY0 ()

OrkAA ::

Glede na to, da je kubernetes v zadnji verziji (1.6) zagotovil podporo za 5000 node-ov naenkrat, ki lahko poganjajo 150.000+ kontejnerjev hkrati, ker ima industrija take zahteve ... mislim, da lahko recemo, da je produkcijsko okolje precej precej zagotovljeno.

BlaY0 ::

Uff, se pravi 150.000+ kontejnerjev na enkrat lahko shekajo (in jih tudi bodo). Kul produkcija ja.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: BlaY0 ()

OrkAA ::

Ni nujno, lahko da jih bodo le ddosali iz pohekanih fizicnih masin (think Mirai) ;)

opeter ::

čuhalev je izjavil:

Mislim, da se temu patentu reče prijaznost do uporabnika. Večina openourse orodij ga implementira šele na koncu.


Problem je dokaj kompleksen, na več področjih ...

Če se ti da, so tukaj našteti nekateri njihovi patenti:
http://stks.freshpatents.com/Adobe-Syst...

* * *

Ali pa recimo Pantone barve in ostali barvni sistemi (Toyo ...). Teh v odprtokodnih programih nikoli ne boš/bomo videli, saj je za uporabo teh potrebno plačati visoke licenčnine: Pantone @ Wikipedia (glej del Intellectual property)
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Windows 10 bo dobil podsistem s pravim Linuxovim jedrom (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Operacijski sistemi
8119309 (15237) techfreak :)
»

Deployanje baze podatkov na več računalnikov

Oddelek: Programska oprema
9935 (681) Lonsarg
»

W3C bi spletnim stranem olajšal dostop do datotek na računalniku

Oddelek: Novice / Omrežja / internet
296778 (4571) MrStein
»

[docker] Poganjanje celotne virtual machine v dockerju

Oddelek: Operacijski sistemi
194196 (3620) c3p0
»

Windows Server 2016 je tu z Docker Engine

Oddelek: Novice / Operacijski sistemi
3415286 (11685) krneki0001

Več podobnih tem