Ali je kultura odprte kode mrtva?

V zadnjih letih (npr. od 2009 dalje) imam obcutek, da je odprtokodno gibanje vedno bolj zaspano. Nekaj asociaj - vcasih sem se zares razveselili novosti OpenOffica, Gimpa, Inkscapa, Blenderja, Wine, normalno tudi Linux jedra (se še spomnite cakanja Reiser 4, kdaj bo v jedru..), vecne bitke med KDE in Gnome oz. gtk vs qt. Pivo v kiberpipi, Pipini odprti termini in spletne urice. Pogresam razvoj odprtokodnih aplikacij "kar tako", pro bono, v dobrobit vseh. Vcasih, ko se je rabilo orodje, se ga je napisalo. Vsaj nek ekvivalent komercialnemu, ce je ta ze obstajal. Ali pa si menil, da je bila komercialna oprema zanc in si poskusil narediti boljso. Ker je slo za eksperiment, si jo valda odprl. Programiral si vse vecere in marsikatero noc in nisi pricakoval nic v zameno.

Danes imam obcutek, da je "itak odprto", ko pride do web developerjev in uporabljenih frameworkov/knjiznic, no ja, ali pa vsaj "zastonj" in se nihce ne sekira prevec glede licenc. V app storih je se huje, saj so zastonjkarstvo zamenjali tvoji osebni podatki. Vsi zahtevajo nekaj v zameno, nic ni enostavno odprto in dano v javnost z dobrim namenom.

Imam nekaj teorij - kaj menite:
1) Prvotna generacija razvijalcev (v studentskih letih v 90ih) ima danes delo z druzino/lastno firmo in podobno. Vajeti bi morali prevzeti danasnji studenti.
2) Danasnja instant google generacija mladine je manj inovativna pri resevanju problemov: za ze resene probleme uporabi obstojeco nagooglano resitev, za neresene pa dvigne roke in se jih sploh ne loti. Razvoj lastnega opensource pet projecta pa je tek na dolge proge in ne instant, zato se ga nihce ne loti.
3) Ce se ze gremo nove opensource projekte imajo ti vedno neko arketinsko zgodbo zadaj. Skratka, open sourca kar tako pro bono se ne pocne vec. Se ga sploh ne zacne.
4) V 90ih in zgodnjih 2000ih so se razvijale temeljne funkcionalnosti odprtokodnih alternativ. Danes so ti produkti toliko zreli, da nizkolezecih ciljev ni vec. Je le totalen rewrite ali pa manjse, organske izboljsave, ki pa izgubijo nekdanji blisc.
5) Danasnja studentarija je se bolj casovno obremenjena (bolonja) ali pa ima se vec distrakcij (fb in podobno) in potrebujejo mnogo vec discipline, da kaj naredijo, kot mi.

Huh, moj občutek je ravno obraten. Se mi zdi, da je v zadnjih letih število odprtokodnih projektov eksplodiralo.

Že githubova statistika ti pove, da je bilo pr njih lani 19,4 milijona aktivnih odprtokodnih projektov.

https://octoverse.github.com/

Če slučajno ne poznaš, ti priporočam dnevno branje hackernewsa - https://news.ycombinator.com/

To je odličen vir novosti v IT svetu, ki ti pomagajo ostati v koraku s časom.

Neke sorte "ideološko utrujenost" odprte kode zaradi odprte kode opažam tudi sam, kar je trend že nekaj let. Konec koncev to priznava tudi ekipa okrog "GNU Compiler Collection", ki je dva dni nazaj objavila, da bo GCC po novem licenciran pod ISC licenco (do sedaj je bil GNU GPL).

To ni težko razumet. GNU je izviral iz nasprotovanja zaprti kodi od velikih IT firm, ki so kodo dojemale kot poslovno skrivnost. Od začetnega nasprotovanja firm in obkladanja projektov kot je Linux s FUD-om se je zdaj zgodilo, da ima Microsoft svojo kodo na GitHubu, v Windows jedru pa je Linux stack. V vmesnem obdobju so podjetja dojela, da je odprta koda lahko način vir nižanja stroškov in zmanjševanja tveganj. To se zdaj privzema za dano, tako da so vodje odprto kodnih projektov danes tipično preobremenjeni z zahtevki razvijalcev, ki se s projektom finančno okoristijo, a hkrati finančno ne prispevajo nazaj projektu, kvečjemu so neotesani.

Na nek način je nihalo zanihalo od tega, da je odprto kodna iniciativa začela iz nule in z močnim argumentom uspela v pogon spravit novo ideologijo (GPL=odprta koda zaradi odprtosti), ki jo je potem gospodarska pobuda sprejela in nekoliko predelala (MIT=odprta koda zaradi korporativnih ugodnosti) in iz nje zdaj črpa nižje stroške, niža tveganja in po možnosti še gradi lastno platformo. Odprto kodni projekti pa so ostali s kar nekaj kode in brez vidne ideološke prednosti, oz. so se primorani odpovedati svoji ideologiji, ker jih projekti s permisivno licenco zaradi velikih vlaganj IT podjetij v te projekte prehitevajo, npr. LLVM proti GCC.

Ideološko odprto kodno gibanje je brez dvoma spremenilo potek razvoja IT-ja, je pa tudi res, da danes izgublja vire energije in vsaj zaenkrat kaže, da AGPL ni pravi odgovor na tegobe današnjega časa.

Mogoče programska oprema za končnega uporabnika za desktop izgublja na popularnosti, ampak open source tehnologije, frameworki, server programska oprema, knjižnice itd. se razvijajo s polno paro.

Jz bi rekel, da nastaja ogromno odprte kode, ampak je vse v drobtinicah. Nekega dolgoročnega in fokusiranega razvoja ene gmote pa ni več toliko. To pripisujem, mladim generacijam, ker nimajo več discipline in pozornosti (in časa?) za dolgoročne zadeve. Delajo pa ogromno takih, quick solutions.
Tistih klasičnih geekov od nekoč, ki so svoje frustracije sproščali v kreiranju res magnificent stvari, ni več toliko žal.
It's a sign of the times.

WhiteAngel, bi rekel da se staraš oz. se spreminja tvoja percepcija. Dogajanja je še vedno ogromno, le v druge sfere se seli.

Meni se tudi zdi, da počasi vse pojenja. V Sloveniji še hitreje, imeli smo Pingo linux, Slix, Ferix in celo Slo-tech linux.

Kar je v zadnjih 10 letih nastalo, je Apache Hadoop, Docker, Git, Mongodb, Vagrand in Openstack, torej tehnologije, ki niso namenjene posameznikom temveč podjetjim (večjim skupinam), da si znižajo stroške in da razvijalci potegnejo nekaj denarja s svetovanjem. Torej se je začela odpta koda prilagajati toku denarja. Kot že rečeno, ni več tolikšnega razlgaševaja, kdaj bo prišel kakšen novi datotečni sistem, temveč katerega iskalnika bo Mozilla vzela za privzetega.

Nezanemarljivo je dejstvo, da obstaja splet in da obstajajo načini, kako si na črno pridobiti programsko opremo, zato ni potrebe po pisanju nadomestnih programov.

Drug razlog je tudi, da je plačljiv software postal bolj finančno dostopen. Zato se marsikdo ne zafrkava več z alternativami in preprosto plača.

Sploh, ker se je šlo zadnja leta v Software as a Service. plačuješ najem dokler ga rabiš.

Ni čudno da se pol nič ne premakne, če pa ves čas visite tukaj .

jype je 27. mar 2017 ob 10:07 izjavil:

batt67> Nezanemarljivo je dejstvo, da obstaja splet in da obstajajo načini, kako si na črno pridobiti programsko opremo, zato ni potrebe po pisanju nadomestnih programov.

Adobe se obnaša kot monopolist, ker efektivno to tudi je. Zakaj? Zaradi softverskih patentov.

Kateri njegovi patenti ti gredo v nos? se bomo potrudili, in našli obvoz

Mislim, da se temu patentu reče prijaznost do uporabnika. Večina openourse orodij ga implementira šele na koncu.

čuhalev je 27. mar 2017 ob 10:33 izjavil:

Mislim, da se temu patentu reče prijaznost do uporabnika. Večina openourse orodij ga implementira šele na koncu.

Oni so ti prodali SW ter te podučili, da je to kar so ti prodali, tebi prijazno. Ti si jim pa verjel na besedo/reklamo...

hruske je 26. mar 2017 ob 08:55 izjavil:

Neke sorte "ideološko utrujenost" odprte kode zaradi odprte kode opažam tudi sam, kar je trend že nekaj let. Konec koncev to priznava tudi ekipa okrog "GNU Compiler Collection", ki je dva dni nazaj objavila, da bo GCC po novem licenciran pod ISC licenco (do sedaj je bil GNU GPL).

A to je res? Ker jaz če seštejem datum, kdaj je to objavljeno, pa "full week", torej 7 dni, pride en tak zanimiv datum ven. Nevem pa a je tako namerno, ali je slučajno naključje.

OrkAA je 27. mar 2017 ob 17:36 izjavil:

Hkrati pa to pomeni, da je "cloud" rubrika opensourca doživela popoln razcvet. Najbolj znan je projekt Docker, ki je povsem spremenil način kako poganjamo in si delimo aplikacije.

Hmnja, ampak po drugi strani pa večina cloud providerjev oz. SaaS providerjev laufa nek proprietary software in si ne moreš postaviti lastne infrastrukture doma. In potem imaš gitlab, ki je open source alternativa githubu. Ampak, ker nič ni zastonj (vsaj gitlabovci tako mislijo), na silo odstranijo neke featurje iz community editiona, da potem lahko tržijo enterprise. Če zdaj malce od daleč pogledam vse skupaj, je to samo eno sr*nje z vidika napredka in dobrobiti človeštva. Recimo Qt ima čisto drug poslovni model in je res pripomogel ogromno v FOSS ekosistem na področju razvoja cross-platform desktop aplikacij.

Ali pa uporabiš KVM.

Docker je res kul zadeva. Tak perfect packaging/VM hibrid za serverje. So sicer situacije, kjer je razlika med VM in Docker neopazna, so situacije, ki se jih z Dockerjem reši bistvemo bolje ali pa z VM sploh možne niso.

BTW Linux Docker kontejnerje sedaj lahko poganjaš na Windowsih, sicer v ozadju to ni "pravi" kontejner, ampak nek mini optimizirani HyperVM Ubuntu imagae, ampak s stališča uporabnika je to Docker, ker se to vse zgodi v ozadju na naviden način.

Pač včasih se je Microsoft boril proti takim produktom, sedaj jih integrira v svoje tehnologije:)

batt67> Kaj omogoča Docker pa VM ne?

Učinkovitost.

Tako je. V docker kontejnerju teče servis, ne OS.

Docker je rešitev linux packaging nočne more (vsaj za serverja zaenkrat). Package ki dela na VSEH verzija linuxa. Chroot jail je samo dodaten bonbonček.

WhiteAngel je 27. mar 2017 ob 22:10 izjavil:

Ampak, ker nič ni zastonj (vsaj gitlabovci tako mislijo),

V bistvu imajo prav. Te stvari stanejo, denarja pa ni. Marsikatera izmed lokalnih iniciativ, ki si jih naštel, bi za delo potrebovala denar in ker tega denarja ni, se ljudje raje posvečajo čemu drugemu.

jype je 28. mar 2017 ob 22:13 izjavil:

batt67> Kaj omogoča Docker pa VM ne?

Učinkovitost.

...brez security-ja. Dejstvo je, da 90% DevOps scene nima blage veze o security-ju. Za njih nima veze a so zadeve chmodane na 777, važno da "dela". Ampak to je že za drugo temo.

Kako pa ti Docker pomaga narest dobro kodo in funkcionalnost in prodat zadevo, ki jo delaš? Aja ne more? Samo še en buzzword.

LeQuack je 29. mar 2017 ob 00:02 izjavil:

Kako pa ti Docker pomaga narest dobro kodo in funkcionalnost in prodat zadevo, ki jo delaš? Aja ne more? Samo še en buzzword.

Saj pri tem ti tudi VMji direktno ne pomagajo. Pa so vsi orgazmiral na njih.

Po mojem je Docker sicer mal overhyped in dostikrat se ga tlaci nekam kjer predstavlja samo se en layer zraven, resi pa ne kaj dosti, ampak ima pa kar nekaj precej uporabnih lastnosti in bi si tezko dolocen razvoj predstavljal brez dockerja. Marsikje pa tudi deployment in configuration management.

Glede na to, da je kubernetes v zadnji verziji (1.6) zagotovil podporo za 5000 node-ov naenkrat, ki lahko poganjajo 150.000+ kontejnerjev hkrati, ker ima industrija take zahteve ... mislim, da lahko recemo, da je produkcijsko okolje precej precej zagotovljeno.

Ni nujno, lahko da jih bodo le ddosali iz pohekanih fizicnih masin (think Mirai) ;)