Ustavno sodišče dalo prednost transparentnosti pred poslovno skrivnostjo

Ustavno sodišče RS - Ustavno sodišče RS je ta teden izdalo odločbo U-I-52/16 sprejeto 12. januarja letos, kjer je presojalo o zakonu do dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).

Konkretno, odločali so o noveli ZDIJZ, ki je določila, da lahko vsakdo brezpogojno dostopa do nekaterih podatkov gospodarskih družb, ki jih obvladujejo osebe javnega prava (torej država in občine). V ta krog zavezancev spadajo tudi banke, ki so bile deležne sanacijskih ukrepov države (po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank), presojo ustavnosti pa je sprožila banka NKBM.

ZDIJZ je namreč določil, da so javni podatki o pravnih poslih (svetovalne, avtorske, in druge intelektualne storitve) in sicer podatek o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil ter o datumu in trajanju posla.

Ustavno sodišče je sicer zavzelo stališče, da ZDIJZ sicer posega v pravico do varstva poslovne skrivnosti, vendar je presodilo, da v tem primeru prevladuje krepitev transparentnosti in odgovornosti pri ravnanju z javnimi sredstvi, zmanjšanje korupcijskih tveganj in ustvarjanje rasti naklonjenega poslovnega okolja.

Ustavno sodišče je upoštevalo tudi dejstvo, da ZDIJZ razkriva podatke iz poslov, ki za zavezanca pomenijo opravljanje pomožnih oziroma podpornih funkcij, v odločitvi pa so tudi poudarili, da svobodna gospodarska pobuda podjetij, ki jih obvladujejo osebe javnega prava, in bank, ki na trgu obstanejo predvsem zaradi državne pomoči, ne more imeti enake teže in pomena, kot ga ima svobodna gospodarska pobuda subjektov, ki jih obvladujejo zasebniki.

Odločitev Ustavnega sodišča je pomembna, saj poudarja pomen javne objave podatkov za krepitev transparentnosti in odgovornosti pri ravnanju z javnimi sredstvi ter pri zmanjšanju korupcijskih tveganj.

Poleg tega je s svojo odločitvijo Ustavno sodišče zavzelo precej drugačno stališče kot Informacijski pooblaščenec, ki je aprila lani v primeru javne objave davčnih dolžnikov zavzel stališče, da javna objava ne doprinese k dvigu davčne kulture in izboljšanju plačilne nediscipline, "saj [da] je vzpostavitev učinkovitega sistema plačevanja davkov dolžnost države in prevalitev kontrole na državljane ni ne ustrezna in ne učinkovita". Mimogrede, tudi v tistem primeru je Ustavno sodišče presodilo v prid transparentnosti, saj je odločilo, da je javna objava davčnih dolžnikov ustavno dopustna.

S to odločitvijo se je Ustavno sodišče ponovno postavilo na stališče, da je javna dostopnost podatkov državljanom pomembna in da v določenih okoliščinah prevlada nad drugimi pravicami.