Raziskovalci so ugotovili, da Volkswagen uporablja le nekaj unikatnih šifrirnih ključev za daljinsko odklepanje, ki si jih med seboj deli na milijone vozil. Štiri največkrat uporabljene ključe ima 100 milijonov vozil, izdelanih v zadnjih dveh desetletjih. S poznavanjem tega ključa, ki ga lahko preberejo iz različnih sestavnih delov vozila (točne lokacije seveda ne razkrivajo), je odklep vozila preprost. Počakati morajo le še, da voznik enkrat na daljavo odklene vozilo, pri čemer prestrežejo unikatno serijsko številko, ki jo ima vsako vozilo. Da to lahko storijo, morajo biti na oddaljenosti do 100 metrov od vozila. Ko imajo enkrat obe informaciji, lahko s preprostim oddajnikom, ki je računalniško krmiljen (recimo Arduino in oddajnik) vozilo odklenejo. Volkswagen je ranljivost potrdil, a enostavne in hitre rešitve ne bo.
Druga ranljivost, ki jo prav tako predstavljajo, pa zajema še več vozil tudi drugih proizvajalcev. Če ta uporabljajo kriptografsko shemo HiTag2, ni treba poznati niti šifrirnih ključev. Zadostuje že, da napadalec posname osem poizkusov odklepa vozila, iz česar si že lahko izračuna potrebne podatke za izdelavo duplikata. To lahko storijo v minuti. HiTag2 je 18 let star sistem, ki je danes že zastarel in ga proizvajalec čipov NXP že zdavnaj ne podpira več, proizvajalcem vozil pa svetuje uporabo modernejših. Od leta 2009 ga počasi nadomeščajo drugi algoritmi, a ti procesi so počasni, starih vozil na cestah pa ogromno.
Obe opisani metodi omogočata zgolj odklep vozil, ne pa tudi zagona motorja. A to ni velika ovira, saj obstaja vrsta drugih načinov (tudi elektronskih ranljivosti), ki zmorejo tudi to. Računalniško podprte kraje vozil tako niso nič več nenavadnega.