Yahoo je svojo pot začel leta 1994, ko smo še vedeli, da gre za akronim (Yet Another Hierarchically Organized Oracle). V tistih časih je bil splet še v povojih in iskalniki še niso bili glavni način iskanja podatkov, Google pa sploh še ni obstajal. Šele štiri leta pozneje sta se Larry Page in Sergey Brin v garaži resno lotila svojega projekta. Zgodovina bi se prav lahko obrnila povsem drugače, če bi bile nekatere ključne odločitve drugačne. Yahoo, ki je bil na vrhuncu delniške norije dot-com konec tisočletja vreden astronomskih 125 milijard dolarjev, je leta 2002 skušal za tri milijarde dolarjev kupiti Google. Ustanovitelja sta tedaj vizionarsko (ali pa samo trmasto) odklonila ponudbo in nadaljevala na samostojni poti, kar je bila v retrospektivi ena njunih najpametnejših odločitev. Šest let pozneje je neumnost napravil Yahoo, ko je zavrnil Microsoftovo ponudbo za 44,6 milijarde dolarjev. Prevladalo je mnenje, da je Yahoo vreden več in da se pod ceno ne bodo prodali. Leta 2013 je Yahoo kupil Tumblr za 1,1 milijarde dolarjev, kar je bil eden najslabših nakupov, tako da je lani Yahoo pridelal 4,4 milijarde dolarjev izgube.
Da se bo podjetje razkosalo in prodalo, ni bila nobena skrivnost, saj je Yahoo javno iskal kupce. Vmes so bili pri investitorjih tako v nemilosti, da je bila vrednost osnovne dejavnosti (torej če od tržne kapitalizacije odštejemo vrednost naložbe v Alibabi) negativna. Yahoojev delež na oglaševalskem trgu je pač padel pod tri odstotke, medtem ko so pri iskanju samo še zaokrožitvena napaka.
S tem ostajajo v holdingu naložba v Alibabo (41 milijard dolarjev), Yahoo Japan in patenti. Marissa Mayer ne bo šla ne v Verizon ne v holding, temveč bo dobila odpravnino v višini 57 milijonov dolarjev in sladko-kisel zbogom. Ko je pred štirimi leti nastopila funkcijo, je bila njena naloga preokreniti pot podjetja in mu vrniti nekdanjo slavo. Prodaja Verizonu ne priča o uspešnem koncu te avanture.
Yahoo je še eno izmed podjetij, ki dokazujejo, da se zgodovina ne plazi, temveč skače. Dolga leta je bil Yahoo tako samoumeven, kot je danes Google. Leta 1996 je bil Yahoo stran, kjer smo popotovanje po spletu začenjali dan za dnem in nihče si ni predstavljal, da bi ga lahko kaj nadomestilo. Še manj si je kdo predstavljal, kaj bi ga lahko nadomestilo. Potem pa sta Page in Brin izdelala superioren algoritem za iskanje, ki je počasi, a vztrajno Yahooju izpodjedal tla pod nogami. Težave niso od včeraj - Yahoo se je boril vse od sredine prejšnjega desetletja, zadnji žebelj v krsto pa so mu zabila družabna omrežja. Če mu je Google ukradel iskalni primat, so mu ta še oglaševalskega. Verizon mu je sedaj ukradel še samostojnost.
