☰

» »

Normiran s.p. vprašanja... ?

Normiran s.p. vprašanja... ?

Temo vidijo: vsi
««
155 / 259
»»

gaoZjQP ::

ne stroškoven s.p. in d.o.o. ampak normiran s.p. in (kakršenkoli) d.o.o.

velikBrokoli ::

Moe_Lester je izjavil:

normiran s.p. in d.o.o. menda niso zakonsko kompatibilni. so mobilni app (pa ne zdaj kakšen samorožni govoreči maček) in razni koristni dodatki velikemu programju najlažji način?


s.p. in d.o.o. sta povsem kompatibilna, le paziti je treba, da ne delaš istih stvari.

Mobilni appi so pa sicer lahko donosni, ampak DALEČ od pasivnega dohodka.


Roko na srce, večina sp+doo mojstrov sp izkorišča za nižje davke in razne čudne mahinacije :)

matic492 ::

Ne vem če je na tem forumu ali sem kje drugje bral, da ima nekdo baje DOO in sam seb plačuje svetovalne storitve na svojega normiranca lol. #genius
X670 Gaming X, R9 7900X, 64GB, EVGA RTX 3090 XC3, HX1000

velikBrokoli ::

Na koncu je itak vseeno, če ti FURS ne pošlje inšpektorja. Najbrž nimajo kapacitet ali volje, da bi to preverjali, čeprav bi take polovili z enim SQL queryem :)

Zgodovina sprememb…

Moe_Lester ::

gaoZjQP je izjavil:

ne stroškoven s.p. in d.o.o. ampak normiran s.p. in (kakršenkoli) d.o.o.


Je povsem kompatibilno. Iz 1. roke kot normirani s.p., (večinski) solastnik 2 d.o.o.jev in poslovodja enega od njih.

So pa seveda dejavnosti povsem različne in noben priseben inšpektor ne bo v isti koš vrgel consultinga za tuje stranke in dajanje premičnin in nepremičnin v Sloveniji v isti koš.

tony1 ::

velikBrokoli je izjavil:

estons je izjavil:

V SLO si max lahko employed + sp (pa teoretično še doo zraven). Ampak ne vem, se mi zdi, da OP namiguje na to, da si poiščeš več takih nezahtevnih/neorganiziranih strank, kjer lahko mirno hvataš krivine, podobno kot overemployed strategija.


Pa mislim, da če imaš popoldanski sp, moraš trenutnemu delodajalcu sporočit, da boš še za ostald delal. Pri nas je povsod nekaj pobirokrateno, ne tako izi kot v Ameriki :)


Ne poznam nobene določbe, ki bi zahtevala, da bi moral to početi. Razen če kaj takega zahteva tvoja zaposlitvena pogodba pri trenutnem delodajalcu.

matic492 ::

Tako je, delodajalec ti ne more nič preprečit, razen če imaš to v pogodbi (non-competitive clause)
X670 Gaming X, R9 7900X, 64GB, EVGA RTX 3090 XC3, HX1000

Tidule ::

Spet se mesa hruske in jabolka. Konkurencna prepoved je definiranan v zakonu. Tako da v primeru konkurencne dejavnosti je soglasje delodajalca predpisano v zakoni. Ali je treba ob odpiranju s.p.ja, ki ne opravlja konkurencne dejavnosti, obvescat delodajalca pa je stvar individualne ali kolektivne pogodbe.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Tidule ()

tony1 ::

Tole s konkurenčno prepovedjo je dejansko zanimivo.

Se pa ob tem pojavlja vprašanje koliko delodajalcem je na Slo delovnem sodišču uspelo iztožiti zaposlenega, ki je to kršil (tj. ni imel pisnega soglasja delodajlca)? Imamo take primere?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: tony1 ()

Tech909 ::

vem za enga glasbenika k je slovenec in živi v ameriki. Naredi kakih 35.000€ mesečno, če ne več. V primeru da bi živel v slo. , bi mogel odpret d.o.o. ? Kakšna je to neumnost glasbenik solo d.o.o.? Lol slovenija.

user4683 ::

Povsem brez problemov bi bil lahko s.p. Lol slovenija

Tech909 ::

kako bp? to je več kot 350.000EUR na leto ! aja pardon. Sm zamešal navadni s.p. in normiran s.p. :P

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Tech909 ()

velikBrokoli ::

Tudi normiranec bi bil lahko. Prvo leto.

Kripto mesi ::

Tech909=shintaro, spet nabija komentarje...

Tidule ::

tony1 je izjavil:

Tole s konkurenčno prepovedjo je dejansko zanimivo.

Se pa ob tem pojavlja vprašanje koliko delodajalcem je na Slo delovnem sodišču uspelo iztožiti zaposlenega, ki je to kršil (tj. ni imel pisnega soglasja delodajlca)? Imamo take primere?

http://pisrs.si/Pis.web/sodnaPraksaRSSe...

Nekaj se najde na to temo. Je pa res da v RS se nimamo vseh sodb nizjih sodisc online, ker vecina takih zadev se tam zakljuci.

Pa ni problem samo pisno soglasje, problem je izvajanje konkurencne dejavnosti kot take. Po moznosti kar z osnovnimi sredstvi in materialom delodajalca :)

CoreySteel ::

Kripto mesi je izjavil:

Tech909=shintaro, spet nabija komentarje...

Tolk hitro kot se shintara najde, se pa še nobenega :D
Twitter: @CoreySteel_

Veron ::

Normirani SP in DDV zavezanec.
Če kupiš neko licenco za sw in od tega plačaš DDV. Nato to isto licenco zaračunaš stranki, kjer obračunaš DDV.

Ker pri normirancu ni vstopnega DDVja, je potem edina možnost da "dvojno zaračunaš DDV"? Ali je kak trik?

Fury ::

Dobi si racunovodjo, ker mesas zadeve med sabo.
Normiran SP in DDV zavezanec sta dve loceni stvari. To da si DDV zavezanec nima veze s tem kako vodis stroske.
Seveda imas vstopni DDV, cisto normalno obracunas na DDV obrazcu.

Gregor P ::

Tidule je izjavil:

tony1 je izjavil:

Tole s konkurenčno prepovedjo je dejansko zanimivo.

Se pa ob tem pojavlja vprašanje koliko delodajalcem je na Slo delovnem sodišču uspelo iztožiti zaposlenega, ki je to kršil (tj. ni imel pisnega soglasja delodajlca)? Imamo take primere?

http://pisrs.si/Pis.web/sodnaPraksaRSSe...

Nekaj se najde na to temo. Je pa res da v RS se nimamo vseh sodb nizjih sodisc online, ker vecina takih zadev se tam zakljuci.

Pa ni problem samo pisno soglasje, problem je izvajanje konkurencne dejavnosti kot take. Po moznosti kar z osnovnimi sredstvi in materialom delodajalca :)

... samo za to se tudi primerno plača; ne moreš zahtevati od nekoga, da potem sploh ne dela na nekem specifičnem konkurenčnem področju več let in živi od zraka oz. vsaj upam, da ne podpisujete takšnih klavzel brez ustreznega finančnega nadomestila :8)
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

Moe_Lester ::

Obstajata dva pojma, ki se pogosto mešata.

1. Konkurenčna prepoved. Ta je določena z zakonom in pravi, da med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja opravljati dela v isti dejavnosti. (https://zakonodaja.com/zakon/zdr-1/39-c.... Primer: Avtomehanik, ki je zaposlen v avtohiši ne sme brez soglasja doma imeti delavnice.

2. Konkurenčna klavzula. Ni obvezna, lahko pa se doda v pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru lahko delodajalec zahteva, da delavec tudi po prekinitvi pogodbe določen čas ne sme delati v isti dejavnosti. Konkurenčna klavzula mora biti plačana v kolikor onemogoča pridobitev zaslužka v višini najmanj 1/3 plače.

Gregor P ::

Hvala za razlago :)
Da, to je potem dokaj v redu urejeno.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

Geho ::

Moe_Lester je izjavil:

Obstajata dva pojma, ki se pogosto mešata.

1. Konkurenčna prepoved. Ta je določena z zakonom in pravi, da med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja opravljati dela v isti dejavnosti. (https://zakonodaja.com/zakon/zdr-1/39-c.... Primer: Avtomehanik, ki je zaposlen v avtohiši ne sme brez soglasja doma imeti delavnice.

2. Konkurenčna klavzula. Ni obvezna, lahko pa se doda v pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru lahko delodajalec zahteva, da delavec tudi po prekinitvi pogodbe določen čas ne sme delati v isti dejavnosti. Konkurenčna klavzula mora biti plačana v kolikor onemogoča pridobitev zaslužka v višini najmanj 1/3 plače.

Še dodaj, da v primeru konkurenčne klavzule, če delodajalec ne plača, je klavzula nična, torej ne velja. S tem, da se lahko spogajaš tudi za večji znesek ob zaposlitvi in se tako zaščitiš.

bbbbbb2015 ::

Moe_Lester je izjavil:

Obstajata dva pojma, ki se pogosto mešata.

1. Konkurenčna prepoved. Ta je določena z zakonom in pravi, da med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja opravljati dela v isti dejavnosti. (https://zakonodaja.com/zakon/zdr-1/39-c.... Primer: Avtomehanik, ki je zaposlen v avtohiši ne sme brez soglasja doma imeti delavnice.

2. Konkurenčna klavzula. Ni obvezna, lahko pa se doda v pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru lahko delodajalec zahteva, da delavec tudi po prekinitvi pogodbe določen čas ne sme delati v isti dejavnosti. Konkurenčna klavzula mora biti plačana v kolikor onemogoča pridobitev zaslužka v višini najmanj 1/3 plače.


To je, pro-forma, res tako.

Vendar bi apeliral na vse, da naj se ne zanašajo na 1) in 2). Imel sem vpogled v situacije pod obema postavkama.

1) Ista dejavnost je 'ocena delodajalca' in lahko pomeni, da počnete kaj drugega, za kar ne rabite soglasja, pa vas delodajalec lahko obtoži, da mu hodite 'v zelje'.

2) Konkurenčna klavzula je nekaj, čemur se delodajalec lahko tudi *odpove*, lahko takoj, lahko kasneje.

Pod (1) sem imel primer, kjer je dejavnost bila čisto ena druga, pa je delodajalec trdil, da je to ena njegovih 'nameravanih' bodočih dejavnosti, ter je priložil izpisek o registriranih dejavnostih, kjer je tista dejavnost bila navedena.

Pod (2) sem imel primer (oz. poznam nekoga), ki se je "dogovoril", da odide, oz. so mu rekli, da pač mu bodo plačevali 80% plače. To je res držalo 2 meseca, morda 3. Človek je bil res v redu, obletavali so ga razni, da bi delal za njih. Konkurenčno klavzulo je imel mislim da 2 leti.

Po 3 mesecih je dobil dopis, da ga odvezujejo konkurenčne klavzule, ter (seveda) mu ne bodo plačevali 80% plače.

Tidule ::

Delodajalec lahko trdi da je tudi prodaja burekov konkurencna izdelavi letal, pa kaj. Steje samo tisto kar lahkonl na sodiscu dokaze. In dokazat mora tudi da je dejansko nastala skoda, kar bo pa precej tezko zgolj zato, ker ima dejanvnost navedeno in jo ne izvaja.

Glede konkurencne klavzule pa ne obstaja obveza delodajalca da jo mora placevat. Ce je ne, je delavec seveda instant razvezan vsake zaveze, ni pa placilo njegova pravica. Placuje se samo ce jo deladajale uveljavlja.

Beli_Zajcek ::

bbbbbb2015 je izjavil:


To je, pro-forma, res tako.

Vendar bi apeliral na vse, da naj se ne zanašajo na 1) in 2). Imel sem vpogled v situacije pod obema postavkama.

1) Ista dejavnost je 'ocena delodajalca' in lahko pomeni, da počnete kaj drugega, za kar ne rabite soglasja, pa vas delodajalec lahko obtoži, da mu hodite 'v zelje'.

2) Konkurenčna klavzula je nekaj, čemur se delodajalec lahko tudi *odpove*, lahko takoj, lahko kasneje.

Pod (1) sem imel primer, kjer je dejavnost bila čisto ena druga, pa je delodajalec trdil, da je to ena njegovih 'nameravanih' bodočih dejavnosti, ter je priložil izpisek o registriranih dejavnostih, kjer je tista dejavnost bila navedena.

Pod (2) sem imel primer (oz. poznam nekoga), ki se je "dogovoril", da odide, oz. so mu rekli, da pač mu bodo plačevali 80% plače. To je res držalo 2 meseca, morda 3. Človek je bil res v redu, obletavali so ga razni, da bi delal za njih. Konkurenčno klavzulo je imel mislim da 2 leti.

Po 3 mesecih je dobil dopis, da ga odvezujejo konkurenčne klavzule, ter (seveda) mu ne bodo plačevali 80% plače.


Ahh, tolkrat že povedano tudi na temu forumu, pa še vedno pridejo pravni analfabeti pravo razlagat. Če sta se delavec in delodajalec zavezala nečemu v pogodbi, potem delodajalec NIMA možnosti enostranskega odstopa od pogodbe. Lahko je to zgolj sporazumno.

Beli_Zajcek ::

Tidule je izjavil:

Delodajalec lahko trdi da je tudi prodaja burekov konkurencna izdelavi letal, pa kaj. Steje samo tisto kar lahkonl na sodiscu dokaze. In dokazat mora tudi da je dejansko nastala skoda, kar bo pa precej tezko zgolj zato, ker ima dejanvnost navedeno in jo ne izvaja.

Glede konkurencne klavzule pa ne obstaja obveza delodajalca da jo mora placevat. Ce je ne, je delavec seveda instant razvezan vsake zaveze, ni pa placilo njegova pravica. Placuje se samo ce jo deladajale uveljavlja.


Glede na to, da bivši delodajalec ne ve višine trenutne delavčeve plače, delodajalec ni obvezan plačevat konkurenčne klavzule dokler ga delavec ne obvesti o višini trenutne plače (lahko je to 0 EUR) in se lahko izračuna vsoto, ki jo mora delodajalec plačat.

Delodajalec konkurenčne klavzule ne rabi "uveljavljat", če je le-ta že dogovorjena v pogodbi.

Zakaj bi bil delavec instant razvezan vsake zaveze pa meni ni jasno. Razvezan bi bil recimo v primeru, če delodajalec napiše delavcu, da se odpoveduje konkurenčni klavzuli, delavec pa to sprejeme.

Zgodovina sprememb…

bbbbbb2015 ::

Beli_Zajcek je izjavil:

bbbbbb2015 je izjavil:


To je, pro-forma, res tako.

Vendar bi apeliral na vse, da naj se ne zanašajo na 1) in 2). Imel sem vpogled v situacije pod obema postavkama.

1) Ista dejavnost je 'ocena delodajalca' in lahko pomeni, da počnete kaj drugega, za kar ne rabite soglasja, pa vas delodajalec lahko obtoži, da mu hodite 'v zelje'.

2) Konkurenčna klavzula je nekaj, čemur se delodajalec lahko tudi *odpove*, lahko takoj, lahko kasneje.

Pod (1) sem imel primer, kjer je dejavnost bila čisto ena druga, pa je delodajalec trdil, da je to ena njegovih 'nameravanih' bodočih dejavnosti, ter je priložil izpisek o registriranih dejavnostih, kjer je tista dejavnost bila navedena.

Pod (2) sem imel primer (oz. poznam nekoga), ki se je "dogovoril", da odide, oz. so mu rekli, da pač mu bodo plačevali 80% plače. To je res držalo 2 meseca, morda 3. Človek je bil res v redu, obletavali so ga razni, da bi delal za njih. Konkurenčno klavzulo je imel mislim da 2 leti.

Po 3 mesecih je dobil dopis, da ga odvezujejo konkurenčne klavzule, ter (seveda) mu ne bodo plačevali 80% plače.


Ahh, tolkrat že povedano tudi na temu forumu, pa še vedno pridejo pravni analfabeti pravo razlagat. Če sta se delavec in delodajalec zavezala nečemu v pogodbi, potem delodajalec NIMA možnosti enostranskega odstopa od pogodbe. Lahko je to zgolj sporazumno.


Ni ti potrebno biti žaljiv, ker v tem ni dodane vrednosti.

Ta konkreten izvršni direktor je odšel, menda celo sporazumno, ravno zaradi tega, ker je imel konkurenčno klavzulo. Ni delal kravala, odšel je, dobil, po njegovih besedah, dve plačili, mogoče tretje.
V vseh časopisih je bil, je bil pa v redu direktor, nekaj časa moj šef.

Imel je veliko število otrok, ne bom povedal koliko, ker bi ga kdo utegnil spoznati.

Nenadoma, pifff. Dopis, "odvezujejo" ga klavzule, čaw.

Seveda je bil oškodovan. Ti bi rekel, jah tožit jih je treba. Samo glej, živeti je tudi treba, od zavoda za zaposlovanje ne bi dobil nič, saj je bil odhod mislim da sporazumen.

Saj to ti pravim, zanašanje na tako klavzulo lahko človeka spravi v stisko, pravo gor ali dol. Lahko bi ti navedel, v kakšnem času se delavski spori končajo, praviloma ne prej kot v letu ali dveh. Pa še to, bom rekel, v idealno idealnem primeru. V manj idealnih se to vleče 5-7 let. In od česa naj človek potem živi v vmesnem času?

Beli_Zajcek ::

bbbbbb2015 je izjavil:


Ni ti potrebno biti žaljiv, ker v tem ni dodane vrednosti.

Ta konkreten izvršni direktor je odšel, menda celo sporazumno, ravno zaradi tega, ker je imel konkurenčno klavzulo. Ni delal kravala, odšel je, dobil, po njegovih besedah, dve plačili, mogoče tretje.
V vseh časopisih je bil, je bil pa v redu direktor, nekaj časa moj šef.

Imel je veliko število otrok, ne bom povedal koliko, ker bi ga kdo utegnil spoznati.

Nenadoma, pifff. Dopis, "odvezujejo" ga klavzule, čaw.

Seveda je bil oškodovan. Ti bi rekel, jah tožit jih je treba. Samo glej, živeti je tudi treba, od zavoda za zaposlovanje ne bi dobil nič, saj je bil odhod mislim da sporazumen.

Saj to ti pravim, zanašanje na tako klavzulo lahko človeka spravi v stisko, pravo gor ali dol. Lahko bi ti navedel, v kakšnem času se delavski spori končajo, praviloma ne prej kot v letu ali dveh. Pa še to, bom rekel, v idealno idealnem primeru. V manj idealnih se to vleče 5-7 let. In od česa naj človek potem živi v vmesnem času?


Žaljiv? Potem ko si očitno zavajal? Napisal si tako, da se je bralo, da lahko delodajalec ne upošteva dogovorjene konkurenčne klavzule in da je to njegova pravica. Zdaj pa poveš celotno zgodbo, da v bistvu je bila "odpoved" zgolj zloraba delodajalčeve moči nad delavcem.

Ales ::

bbbbbb2015 je izjavil:

... Lahko bi ti navedel, v kakšnem času se delavski spori končajo, praviloma ne prej kot v letu ali dveh. Pa še to, bom rekel, v idealno idealnem primeru. V manj idealnih se to vleče 5-7 let. In od česa naj človek potem živi v vmesnem času?

Je to dejansko sodna statistika, ali se zanašaš na enega, dva, tri primera, pri katerih si bil zraven ali o katerih si nekaj slišal od nekoga?

Pazi se takih zaključkov. Tvoj svet je zalo majhen balonček v primerjavi s širšo sliko. Lahko zapelješ ljudi k napačnim odločitvam.

bbbbbb2015 ::

Beli_Zajcek je izjavil:

bbbbbb2015 je izjavil:


Ni ti potrebno biti žaljiv, ker v tem ni dodane vrednosti.

Ta konkreten izvršni direktor je odšel, menda celo sporazumno, ravno zaradi tega, ker je imel konkurenčno klavzulo. Ni delal kravala, odšel je, dobil, po njegovih besedah, dve plačili, mogoče tretje.
V vseh časopisih je bil, je bil pa v redu direktor, nekaj časa moj šef.

Imel je veliko število otrok, ne bom povedal koliko, ker bi ga kdo utegnil spoznati.

Nenadoma, pifff. Dopis, "odvezujejo" ga klavzule, čaw.

Seveda je bil oškodovan. Ti bi rekel, jah tožit jih je treba. Samo glej, živeti je tudi treba, od zavoda za zaposlovanje ne bi dobil nič, saj je bil odhod mislim da sporazumen.

Saj to ti pravim, zanašanje na tako klavzulo lahko človeka spravi v stisko, pravo gor ali dol. Lahko bi ti navedel, v kakšnem času se delavski spori končajo, praviloma ne prej kot v letu ali dveh. Pa še to, bom rekel, v idealno idealnem primeru. V manj idealnih se to vleče 5-7 let. In od česa naj človek potem živi v vmesnem času?


Žaljiv? Potem ko si očitno zavajal? Napisal si tako, da se je bralo, da lahko delodajalec ne upošteva dogovorjene konkurenčne klavzule in da je to njegova pravica. Zdaj pa poveš celotno zgodbo, da v bistvu je bila "odpoved" zgolj zloraba delodajalčeve moči nad delavcem.


Ne, rekel sem, da se na to klavzulo ne gre preveč zanašati. Saj to se jasno bere iz mojega posta.

bbbbbb2015 ::

Ales je izjavil:

bbbbbb2015 je izjavil:

... Lahko bi ti navedel, v kakšnem času se delavski spori končajo, praviloma ne prej kot v letu ali dveh. Pa še to, bom rekel, v idealno idealnem primeru. V manj idealnih se to vleče 5-7 let. In od česa naj človek potem živi v vmesnem času?

Je to dejansko sodna statistika, ali se zanašaš na enega, dva, tri primera, pri katerih si bil zraven ali o katerih si nekaj slišal od nekoga?

Pazi se takih zaključkov. Tvoj svet je zalo majhen balonček v primerjavi s širšo sliko. Lahko zapelješ ljudi k napačnim odločitvam.


To so moje življenske izkušnje. Kaj to pomeni, ne bom preveč razlagal. V enem trenutku so dali na cesto več kot 20 ljudi. Spremljal sem zgodbe slabo leto, potem pa sem zgubil stik z njimi. Praktično vsi so odstopili od pravdanja. Imeli so tudi grenko izkušnjo s sindikatom. Sindikat bi jih naj podpiral, plačeval je (dolga leta) pavšal odvetniku. Po interpretaciji (odvetnika, sindikata?) je to pomenilo vložitev začetne tožbe na sodišče, pa mogoče še kaj, eno pripravljalno vlogo. OD TAM NAPREJ PA ODVETNIKA (MENDA) PLAČUJE TOŽEČA STRANKA.

V realnosti ima malokdo več rezerve za živeti brez prihodkov več kot 6 mesecev, morda 1 leto. Če ne dobivaš nadomestilo za brezposelnost, je to zelo zelo težko.

A ti hočeš meni reči, da se delovnopravni spori končajo prej kot v enem letu? Ne verjamem.

Kar želim povedati, da je delavec zelo šibka stranka v primeru delovnopravnih sporov, če nima prihodkov in mora delodajalca tožiti (in nima recimo nadomestila za brezposelnost), ter še plačevati odvetnika.

Poznam en sam primer, ko so enega direktorja odpustili, delal je naprej na neki družinski firmi, verjetno na črno, ni se mu mudilo. Tam so delodajalcu po več kot letu dni popustili živci in so sklenili poravnavo.

Kar želim povedati je, da ni najbolje zanašati se na (bivšega) delodajalca, da bo plačeval konkurenčne klavzule.

Moe_Lester ::

V realnosti ima malokdo več rezerve za živeti brez prihodkov več kot 6 mesecev, morda 1 leto. Če ne dobivaš nadomestilo za brezposelnost, je to zelo zelo težko.


Sori, ampak tale je malo bosa, še posebej, če gre za neke izvršne direktorje, ki naj bi bili vredni toliko, da jim firma plačuje konkurenčno klavzulo. Če kot direktor nimaš za odvetnika in nisi sposoben dobiti nove službe v doglednem času, je nekaj hudo narobe.

Se pa strinjam s tabo, da so stvari na papirju pogosto drugačne kot v realnosti. Če v zakonu piše, da mora podjetje nekaj plačevati še ne pomeni, da bo to dejansko plačevalo. Pa pogosto tudi izterjava še tako očitnega dolga ni nujno trivialna.

bbbbbb2015 ::

Moe_Lester je izjavil:

V realnosti ima malokdo več rezerve za živeti brez prihodkov več kot 6 mesecev, morda 1 leto. Če ne dobivaš nadomestilo za brezposelnost, je to zelo zelo težko.


Sori, ampak tale je malo bosa, še posebej, če gre za neke izvršne direktorje, ki naj bi bili vredni toliko, da jim firma plačuje konkurenčno klavzulo. Če kot direktor nimaš za odvetnika in nisi sposoben dobiti nove službe v doglednem času, je nekaj hudo narobe.

Se pa strinjam s tabo, da so stvari na papirju pogosto drugačne kot v realnosti. Če v zakonu piše, da mora podjetje nekaj plačevati še ne pomeni, da bo to dejansko plačevalo. Pa pogosto tudi izterjava še tako očitnega dolga ni nujno trivialna.


Zdaj, nisem povedal vseh detajlov, ponavadi povem minimum stvari, pa si včasih ljudje ustvarijo napačen vtis.

Ko sem jaz delal še na eni firmi, so praktično vsi informatiki imeli, mi smo rekli "individualne" pogodbe, v kateri je bila ta pro-forma konkurenčna klavzula. Ideja teh individualnih pogodb je bila, da se prepreči odhod informatikov (se je zgodilo, da je odšel cel oddelek 6 ljudi hkrati) so dvignili tarife, hkrati dali to klavzulo, ki bi naj (zopet) preprečila prestop informatikov v neke druge firme.

Tak je bil tudi en direktor, ki je bil sicer recimo slabo leto moj šef. In je ravno tako imel to konkurenčno klavzulo, kot mi vsi. Vendar daleč od nekega tranzicijskega tajkuna. Morda je imel 15% višjo plačo od mene, mi vsi pa smo bili delavci. On je imel individualno-meneđersko pogodbo, mi pa individualno.

Potem se je pa politika zamenjala in kar je bilo še včeraj dragoceno in plačljivo, je bilo tisti dan ničvredno. Samo namesto, da ga dajo na cesto, so nekaj manevrirali, da naj on da odpoved, oziroma ne vem, kaj so spisali na koncu, v glavnem, on je bil upravičen do tega plačevanja konkurenčne klavzule.

V katerem hipu pa se je kdo odločil, da mu več ne bodo plačevali 80%, pa težko rečem. Poklical me je enkrat ta bivši šef in klel kot mornar. Stalal jim je pyzde materine in vse kar gre. Vprašal me je za nasvet, sem mu rekel, naj pozabi na to plačevanje, naj si zrihta šiht, po možnost za višjo plačo in gre naprej. Tako je tudi naredil. Kako je pa bilo potem naprej, ne vem. Ampak v grobem, nihče se ni cufal na sodišču. Pogodbena zaveza firme je bila ničvredna, da tako rečem.

Tidule ::

Beli_Zajcek je izjavil:

Tidule je izjavil:

Delodajalec lahko trdi da je tudi prodaja burekov konkurencna izdelavi letal, pa kaj. Steje samo tisto kar lahkonl na sodiscu dokaze. In dokazat mora tudi da je dejansko nastala skoda, kar bo pa precej tezko zgolj zato, ker ima dejanvnost navedeno in jo ne izvaja.

Glede konkurencne klavzule pa ne obstaja obveza delodajalca da jo mora placevat. Ce je ne, je delavec seveda instant razvezan vsake zaveze, ni pa placilo njegova pravica. Placuje se samo ce jo deladajale uveljavlja.


Glede na to, da bivši delodajalec ne ve višine trenutne delavčeve plače, delodajalec ni obvezan plačevat konkurenčne klavzule dokler ga delavec ne obvesti o višini trenutne plače (lahko je to 0 EUR) in se lahko izračuna vsoto, ki jo mora delodajalec plačat.

Delodajalec konkurenčne klavzule ne rabi "uveljavljat", če je le-ta že dogovorjena v pogodbi.

Zakaj bi bil delavec instant razvezan vsake zaveze pa meni ni jasno. Razvezan bi bil recimo v primeru, če delodajalec napiše delavcu, da se odpoveduje konkurenčni klavzuli, delavec pa to sprejeme.

Ce delodajalec ne izplacuje dogovorjenega znezka je klazula nicna. In ne, delodajalec se ne rabi formalno odpovedat konkutencni klavzuli, se manj pa se delavec rabi s tem strinjat, da se konkurencna klavzula iznici.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Tidule ()

Tidule ::

Nenadoma, pifff. Dopis, "odvezujejo" ga klavzule, čaw.

Seveda je bil oškodovan. Ti bi rekel, jah tožit jih je treba. Samo glej, živeti je tudi treba, od zavoda za zaposlovanje ne bi dobil nič, saj je bil odhod mislim da sporazumen.


Kako tocno je bil oskodovan? Izplacilo za konkurencno klavzulo je odskodnina za izgubljen prihodek. Kaj je odskodnina pa upam da vsi razumemo. Drugo pa je seveda ce se je on sel neke mucke pod mizo in ostal nategnjen brez vszelina.

Izplacilo konkurencme klavzule je namenjeno temu, da se kompenzira izgubljen dohodek delavca, zaradi omejitev pri zaposlovanju. Ce omejitev ni in felavcu iz tega naslova ne nastaja skoda, potem seveda delavec tudi ni upravicen do kompenzacije.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Tidule ()

Tidule ::

Glede na to, da bivši delodajalec ne ve višine trenutne delavčeve plače, delodajalec ni obvezan plačevat konkurenčne klavzule dokler ga delavec ne obvesti o višini trenutne plače (lahko je to 0 EUR) in se lahko izračuna vsoto, ki jo mora delodajalec plačat.


Tole je pa idiotizem prve vrste. Visina nadomestila mora bit v naprej dogovorjena drugace je klavzula nicna. (41. Clen ZDR).

delavec44 ::

Tidule je izjavil:

Nenadoma, pifff. Dopis, "odvezujejo" ga klavzule, čaw.

Seveda je bil oškodovan. Ti bi rekel, jah tožit jih je treba. Samo glej, živeti je tudi treba, od zavoda za zaposlovanje ne bi dobil nič, saj je bil odhod mislim da sporazumen.


Kako tocno je bil oskodovan? Izplacilo za konkurencno klavzulo je odskodnina za izgubljen prihodek. Kaj je odskodnina pa upam da vsi razumemo. Drugo pa je seveda ce se je on sel neke mucke pod mizo in ostal nategnjen brez vszelina.

Izplacilo konkurencme klavzule je namenjeno temu, da se kompenzira izgubljen dohodek delavca, zaradi omejitev pri zaposlovanju. Ce omejitev ni in felavcu iz tega naslova ne nastaja skoda, potem seveda delavec tudi ni upravicen do kompenzacije.


Mogoče je pa izgubil dobro priložnost zaposlitve, mesec kasneje so mu pa nehali plačevati. Vsaj nek odpovedni rok bi moral biti, podobno kot pri zaposlitvi, da ravno iz danes na jutri ne ostaneš brez rednih prihodkov ne po svoji krivdi.

Tidule ::

Kdo tocno pa je kriv, ce podpises sporazumno odpoved?

delavec44 ::

Odvisno, včasih delavec, včasih delodajalec (neprimerni delovni pogoji), včasih oba.

Ampak kolikor jaz razumem se lahko konkurenčna klavzula uveljavlja tudi po podani odpovedi (znotraj odpovednega roka) in tako v sporazumni odpovedi delavcu še ni bila znana.

Vsekakor zagovarjam rešitev kjer bi moralo podjetje ob uveljavljanju povedati za koliko časa jo bo uveljavljalo in ga potem to zavezovati. Ali pa vsaj nek odpovedni rok.

Ziga Dolhar ::

Tidule je izjavil:

Beli_Zajcek je izjavil:

Tidule je izjavil:

Delodajalec lahko trdi da je tudi prodaja burekov konkurencna izdelavi letal, pa kaj. Steje samo tisto kar lahkonl na sodiscu dokaze. In dokazat mora tudi da je dejansko nastala skoda, kar bo pa precej tezko zgolj zato, ker ima dejanvnost navedeno in jo ne izvaja.

Glede konkurencne klavzule pa ne obstaja obveza delodajalca da jo mora placevat. Ce je ne, je delavec seveda instant razvezan vsake zaveze, ni pa placilo njegova pravica. Placuje se samo ce jo deladajale uveljavlja.


Glede na to, da bivši delodajalec ne ve višine trenutne delavčeve plače, delodajalec ni obvezan plačevat konkurenčne klavzule dokler ga delavec ne obvesti o višini trenutne plače (lahko je to 0 EUR) in se lahko izračuna vsoto, ki jo mora delodajalec plačat.

Delodajalec konkurenčne klavzule ne rabi "uveljavljat", če je le-ta že dogovorjena v pogodbi.

Zakaj bi bil delavec instant razvezan vsake zaveze pa meni ni jasno. Razvezan bi bil recimo v primeru, če delodajalec napiše delavcu, da se odpoveduje konkurenčni klavzuli, delavec pa to sprejeme.

Ce delodajalec ne izplacuje dogovorjenega znezka je klazula nicna. In ne, delodajalec se ne rabi formalno odpovedat konkutencni klavzuli, se manj pa se delavec rabi s tem strinjat, da se konkurencna klavzula iznici.


Če delodajalec ne izplačuje nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ta ni nična. Ima pa ex-delavec denarni zahtevek zoper ex-delodajalca.

In ne, delodajalec se ne more enostransko odpovedati uveljavljanju konkurenčne klavzule. Aktualna sodna praksa izrecno zavrača veljavnost takih dogovorov v pogodbah; v enem primeru je sodišče indiciralo, da je možno se dogovoriti, da se ob trenutku odpovedi delodajalec odloči, da konkurenčne klavzule ne bo uveljavljal. Ne pa (kadarkoli) kasneje.

Tidule je izjavil:

Nenadoma, pifff. Dopis, "odvezujejo" ga klavzule, čaw.

Seveda je bil oškodovan. Ti bi rekel, jah tožit jih je treba. Samo glej, živeti je tudi treba, od zavoda za zaposlovanje ne bi dobil nič, saj je bil odhod mislim da sporazumen.


Kako tocno je bil oskodovan? Izplacilo za konkurencno klavzulo je odskodnina za izgubljen prihodek. Kaj je odskodnina pa upam da vsi razumemo. Drugo pa je seveda ce se je on sel neke mucke pod mizo in ostal nategnjen brez vszelina.

Izplacilo konkurencme klavzule je namenjeno temu, da se kompenzira izgubljen dohodek delavca, zaradi omejitev pri zaposlovanju. Ce omejitev ni in felavcu iz tega naslova ne nastaja skoda, potem seveda delavec tudi ni upravicen do kompenzacije.


Ne gre za "odškodnino", ampak za nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule.

Po prevladujoči sodni praksi gre nadomestilo delavcu že za golo spoštovanje konkurenčne klavzule in delavcu ni potrenbo dokazovati omejitev pri zaposlovanju.
https://dolhar.si/

Zgodovina sprememb…

Beli_Zajcek ::

Tidule je izjavil:

Glede na to, da bivši delodajalec ne ve višine trenutne delavčeve plače, delodajalec ni obvezan plačevat konkurenčne klavzule dokler ga delavec ne obvesti o višini trenutne plače (lahko je to 0 EUR) in se lahko izračuna vsoto, ki jo mora delodajalec plačat.


Tole je pa idiotizem prve vrste. Visina nadomestila mora bit v naprej dogovorjena drugace je klavzula nicna. (41. Clen ZDR).


V prvi točki istega člena piše:
Če spoštovanje konkurenčne klavzule po drugem in tretjem odstavku prejšnjega člena onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega delavčevi prejšnji plači, mu mora delodajalec za ves čas spoštovanja prepovedi mesečno izplačevati denarno nadomestilo.


Zdaj mi pa povej kako zavraga naj delodajalec ve (kristalna krogla mogoče?), da obstaja dolžnost izplačila nadomestila za izplačevanje konkurenčne klavzule, če ga delavec ni obvestil o trenutni plači. Saj ne ve ali je delavec uspel pridobiti plačo primerljivo prejšnji.

bbbbbb2015 ::

Beli_Zajcek je izjavil:

Tidule je izjavil:

Glede na to, da bivši delodajalec ne ve višine trenutne delavčeve plače, delodajalec ni obvezan plačevat konkurenčne klavzule dokler ga delavec ne obvesti o višini trenutne plače (lahko je to 0 EUR) in se lahko izračuna vsoto, ki jo mora delodajalec plačat.


Tole je pa idiotizem prve vrste. Visina nadomestila mora bit v naprej dogovorjena drugace je klavzula nicna. (41. Clen ZDR).


V prvi točki istega člena piše:
Če spoštovanje konkurenčne klavzule po drugem in tretjem odstavku prejšnjega člena onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega delavčevi prejšnji plači, mu mora delodajalec za ves čas spoštovanja prepovedi mesečno izplačevati denarno nadomestilo.


Zdaj mi pa povej kako zavraga naj delodajalec ve (kristalna krogla mogoče?), da obstaja dolžnost izplačila nadomestila za izplačevanje konkurenčne klavzule, če ga delavec ni obvestil o trenutni plači. Saj ne ve ali je delavec uspel pridobiti plačo primerljivo prejšnji.


V konkurenčni klavzuli takrat, kot smo jo imeli mi opredeljeno, to je bilo kar elaborirano, je bilo rečeno 80% (lastne) bruto plače brez dodatkov in če se mi prav zdi, je bilo neko povprečenje zadnjih 3 ali 6 plač (lastnih). Za obdobje 24 mesecev, mislim da. In celo mislim da, revalorizirana vrednost (T.j. če so se plače delavcem dvignile, hipotetično, bi se dvignila tudi klavzula). To tako, kot je bilo na papirju, je bilo dokaj velikodušno. Nobenih čejev in nobenih odpovedi. Klavzula velja.

V realnosti to niso spoštovali.

Kmalu za tem smo dobili nove pogodbe, kjer je bila ta klavzula pobrisana.

Potem sem pa jaz iz te firme šel in ne vem, kaj je bilo potem. Saj ni bil problem samo v teh klavzulah, ki se me itak niso dotikale, saj nisem dajal odpovedi s klavzulo. Bilo je še 5-6 problemov, o katerih sedaj ne bi.

Moj take-away point je bil, da se na to klavzulo ne gre zanašati. Ker jaz nisem delal za miki-maus firmo, ampak je to bila takrat firma z nekaj tisoč zaposlenimi. Človek bi rekel, da če kdo, bodo ti spoštovali dogovorjeno. Pa očitno ne.

LapD ::

Eno vprašanje, ki ni čisto normiransko, mogoče pa bo kdo vedel.

Partnerka ima s.p. in polovični delovni čas zaradi starševstva. Zdaj se ji je ponudila priložnost za redno zaposlitev za eno leto, s.p. pa bi rada obdržala, v tem primeru bi pač preklopila na "popoldanski" s.p. Ali se po enem letu in prenehanju zaposlitve lahko vrne na navaden s.p. in se še enkrat prijavi za polovični delovni čas? Je kakšna omejitev kolikokrat lahko to narediš ali je velja samo ta pogoj: "podjetnik lahko pravico uveljavlja do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka."
web&motion designer

Tidule ::

Beli_Zajcek je izjavil:

Tidule je izjavil:

Glede na to, da bivši delodajalec ne ve višine trenutne delavčeve plače, delodajalec ni obvezan plačevat konkurenčne klavzule dokler ga delavec ne obvesti o višini trenutne plače (lahko je to 0 EUR) in se lahko izračuna vsoto, ki jo mora delodajalec plačat.


Tole je pa idiotizem prve vrste. Visina nadomestila mora bit v naprej dogovorjena drugace je klavzula nicna. (41. Clen ZDR).


V prvi točki istega člena piše:
Če spoštovanje konkurenčne klavzule po drugem in tretjem odstavku prejšnjega člena onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega delavčevi prejšnji plači, mu mora delodajalec za ves čas spoštovanja prepovedi mesečno izplačevati denarno nadomestilo.


Zdaj mi pa povej kako zavraga naj delodajalec ve (kristalna krogla mogoče?), da obstaja dolžnost izplačila nadomestila za izplačevanje konkurenčne klavzule, če ga delavec ni obvestil o trenutni plači. Saj ne ve ali je delavec uspel pridobiti plačo primerljivo prejšnji.

Ne smesi se, blodil si o tem da se sele po tem je placa znana izracuna nadomestilo za izplacilo konkurencne klavzule.

Ziga Dolhar je izjavil:

Tidule je izjavil:

Beli_Zajcek je izjavil:

Tidule je izjavil:

Delodajalec lahko trdi da je tudi prodaja burekov konkurencna izdelavi letal, pa kaj. Steje samo tisto kar lahkonl na sodiscu dokaze. In dokazat mora tudi da je dejansko nastala skoda, kar bo pa precej tezko zgolj zato, ker ima dejanvnost navedeno in jo ne izvaja.

Glede konkurencne klavzule pa ne obstaja obveza delodajalca da jo mora placevat. Ce je ne, je delavec seveda instant razvezan vsake zaveze, ni pa placilo njegova pravica. Placuje se samo ce jo deladajale uveljavlja.


Glede na to, da bivši delodajalec ne ve višine trenutne delavčeve plače, delodajalec ni obvezan plačevat konkurenčne klavzule dokler ga delavec ne obvesti o višini trenutne plače (lahko je to 0 EUR) in se lahko izračuna vsoto, ki jo mora delodajalec plačat.

Delodajalec konkurenčne klavzule ne rabi "uveljavljat", če je le-ta že dogovorjena v pogodbi.

Zakaj bi bil delavec instant razvezan vsake zaveze pa meni ni jasno. Razvezan bi bil recimo v primeru, če delodajalec napiše delavcu, da se odpoveduje konkurenčni klavzuli, delavec pa to sprejeme.

Ce delodajalec ne izplacuje dogovorjenega znezka je klazula nicna. In ne, delodajalec se ne rabi formalno odpovedat konkutencni klavzuli, se manj pa se delavec rabi s tem strinjat, da se konkurencna klavzula iznici.


Če delodajalec ne izplačuje nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ta ni nična. Ima pa ex-delavec denarni zahtevek zoper ex-delodajalca.

In ne, delodajalec se ne more enostransko odpovedati uveljavljanju konkurenčne klavzule. Aktualna sodna praksa izrecno zavrača veljavnost takih dogovorov v pogodbah; v enem primeru je sodišče indiciralo, da je možno se dogovoriti, da se ob trenutku odpovedi delodajalec odloči, da konkurenčne klavzule ne bo uveljavljal. Ne pa (kadarkoli) kasneje.

Tidule je izjavil:

Nenadoma, pifff. Dopis, "odvezujejo" ga klavzule, čaw.

Seveda je bil oškodovan. Ti bi rekel, jah tožit jih je treba. Samo glej, živeti je tudi treba, od zavoda za zaposlovanje ne bi dobil nič, saj je bil odhod mislim da sporazumen.


Kako tocno je bil oskodovan? Izplacilo za konkurencno klavzulo je odskodnina za izgubljen prihodek. Kaj je odskodnina pa upam da vsi razumemo. Drugo pa je seveda ce se je on sel neke mucke pod mizo in ostal nategnjen brez vszelina.

Izplacilo konkurencme klavzule je namenjeno temu, da se kompenzira izgubljen dohodek delavca, zaradi omejitev pri zaposlovanju. Ce omejitev ni in felavcu iz tega naslova ne nastaja skoda, potem seveda delavec tudi ni upravicen do kompenzacije.


Ne gre za "odškodnino", ampak za nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule.

Po prevladujoči sodni praksi gre nadomestilo delavcu že za golo spoštovanje konkurenčne klavzule in delavcu ni potrenbo dokazovati omejitev pri zaposlovanju.

Das link? Ker zakon IMO precej jasno definira, da konkutencne klavzule ni mogoce uveljavlat, ce delodajalec ne placuje. Logika z regresnim zahtevkom zoper delodajalca je v direktnem nasprotj s tem dolocilom.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Tidule ()

theanswer3 ::

Imam eno vprasanje. Tisti, ki delate vecinoma za eno stranko, kako se zmenite pri pogodbi za kaksen downtime? Recimo primer delas na projektu nekaj casa, potem se ta projekt zakljuci in ima podjetje downtime dokler ti ne najde nekaj drugega. Ce pac ne zelis (ali si pa nesposoben) iskati novo stranko kako se zmenit z obstojeco da si tudi tisti mesec placan? Ali se zmenite za letno pogodbo brez moznosti odpovedi? V mojem primeru bi bilo treba pogodbo s koncem leta obnoviti, med letom pa imata obe strani 1 mesecni odpovedni rok.

ali3n ::

Letne pogodbe - plačilo pavšal; letne pogodbe - plačilo po projektih / taskih; mesec pred iztekom pogovori o podaljšanju, spremembi pogodbe...
Dopust se planira pol leta naprej (in se uskladi z načrtovanimi projekti).
- "Rozi vidm." "S psom!"
- "A vidš, to je pa že delirij... preveč piješ! Dec nemarn..."

theanswer3 ::

ali3n je izjavil:

Letne pogodbe - plačilo pavšal; letne pogodbe - plačilo po projektih / taskih; mesec pred iztekom pogovori o podaljšanju, spremembi pogodbe...
Dopust se planira pol leta naprej (in se uskladi z načrtovanimi projekti).

Aha torej se za eno leto vezes na firmo in ne morejo prekiniti pogodbe? Ni potem nobenih odpovednih rokov? Kako pa je potem glede delovnih ur? Pac ce podpises letno pogodbo ali lahko zahtevajo da si prisoten 40h na teden?

Se eno vprasanje za tiste, ki imate iskusnje. Kako je z ocetovskim dopustom na SP-ju. Oce vem da je upravicen do 100 dni starsevskega dopusta. Ima kaj o tem v pogodbah?

Zgodovina sprememb…

shm ::

theanswer3 je izjavil:

Se eno vprasanje za tiste, ki imate iskusnje. Kako je z ocetovskim dopustom na SP-ju. Oce vem da je upravicen do 100 dni starsevskega dopusta. Ima kaj o tem v pogodbah?

Ce hoces ugodnosti redne zaposlitve se bos moral redno zaposlit. Ce kaj takega zapises v pogodbo za sp se inspekciji ne bo treba nic matrat pri dokazovanju elementov delovnega razmerja.

velikBrokoli ::

Se pac v naprej zmenis, da si od x do y datuma odsoten in takrat nisi placan za delo. Kje je problem?

Beli_Zajcek ::

@Lakotnik a.k.a. Tidule

Pogoj za izplačilo po zakonu je, da spoštovanje konkurenčne klavzule onemogoči primerljiv zaslužek. Se pravi imaš več možnosti:

1. se zaposliš v drugi branži in služiš več kot prej. Nadomestilo za spoštovanje ti ne pripada.
2. se zaposliš v drugi branži in služiš isto kot prej. Nadomestilo za spoštovanje ti ne pripada.
3. se zaposliš v drugi branži in služiš manj kot prej. Nadomestilo za spoštovanje ti pripada. Ampak koliko nadomestila je pa vprašanje.

V pogodbah se običajno uporabi minimum po zakonu, kar pomeni 1/3 povprečne plače v zadnjih 3 mesecih. Se pravi, da če je tvoja nova plača manjša kot ta znesek (1/3 prejšnje povprečene plače iz zadnjega trimesečja), potem dobiš nadomestilo v celoti. Zato, pa rabi ex-delavec obvestiti ex-delodajalca o višini njegove nove plače. Lahko je seveda brezposeln, ampak še vedno rabi ex-delodajalca obvestit, da bo vedel, da rabi izplačati celotno nadomestilo. V primeru, da ex-delavec ne obvesti ex-delodajalca, ne moremo govoriti, da je ex-delodajalec v zamudi z izplačilom.

Kar se pa tvoje logike o enostranskem odstopu od pogodbe tiče pa zgolj facepalm. Sicer je področje konkurenčne klavzule po mojem mnenju še vedno slabo urejeno, sodna praksa pa ima nekatere prav smešne odločitve, ampak vsaj to je višje sodišče pravilno potrdilo, da pač enostranskega odstopa ni.
««
155 / 259
»»