FRI vs FE

Kot se da sklepati po imenu, je Fakulteta za elektrotehniko bolj naravnana proti temu, čemur v računalništvu rečejo strojna oprema. Pa ne samo to. Elektrotehnika obsega veliko področij, ki nimajo direktne povezave z računalniki. Proizvodnja in prenos električne energije, radijske tehnologije, meritve, medicina, materiali, itd. Odvisno je seveda, kako smer izbereš, vendar se kar dosti tem v neki meri križa s fiziko.

Po drugi strani se Fakulteta za računalništvo in informatiko ukvarja z računalništvom. Ta veda je v najbolj čisti obliki bolj podobna matematiki kot fiziki. Pravijo, da najboljši računalničarji za svoje delo ne potrebujejo več kot svinčnik in list papirja. Če si bolj praktične narave pa to pomeni, da se učiš algoritmov, podatkovnih struktur, načrtovanja informacijskih sistemov, programiranja in programskih jezikov, itd.

Če poizkusim odgovoriti na tvoja vprašanja:

Kaj naj bi bil sposoben narediti diplomant katerega faksa?

Načeloma pozitivno opraviti izpite in izdelati diplomsko nalogo. Kaj si odnesel od študija je v veliki večini odvisno, kaj te je zanimalo in čemu si se posvetil. Poznam diplomante FE, ki so odlični razvijalci spletnih strani, in diplomante FRI, ki profesionalno razvijajo elektroniko. Včasih so na FE študente opozorili, da opravljena diploma še ne pomeni, da se bo domače popravljanje televizije končalo brez smrtnih žrtev.

Kje se lahko zaposliš s končanim FE in kje s FRIjem?

Oboji se lahko zaposlijo na primer v javni upravi. Vedno manj je podjetij, ki te bodo zaposlile samo na podlagi diplome. Bolj je odvisno od tega, kakšne izkušnje lahko pokažeš. V praksi je precej veliko prekrivanje med obema fakultetama kar se tiče razpoložljivih delovnih mest (dostikrat boš videl, da v oglasu piše, da zaposlijo diplomanta FE ali FRI)

Kakšno je programiranje na FE in kakšno na FRI? V čem se programira na FE/FRI in kakšne stvari se delajo?

Na FE je programiranje orodje, s katerim dosežeš nek cilj. Naučiš se, kako napišeš program, ki ti reši nek specifičen problem. Na FRI je programiranje (lahko) tema študija. Naučiš se, kako narediti prevajalnik za programski jezik na primer.

Če želiš konkreten primer: na FE boš za seminarsko nalogo sprogramiral mikrokrmilnik, ki ti bo zalival rože, na FRI boš pa naredil spletno strani ali aplikacijo za pametni telefon.

So še kakšni drugi predmeti, ki so enaki ali podobni na obeh faksih?

Na obeh fakultetah se boš naučil osnov matematike in logike. Nekaj prekrivanja je kolikor vem tudi v digitalnih vezjih. Če greš skozi predmetnike boš verjetno našel še več tem, ki so podobne na obeh fakultetah, vendar so običajno poudarki drugje, pač glede na temo študija.

FE - je svašta. Verjetno bodo na neki točki v prihodnosti katere izmed smeri na FE imele svoje fakultete. Tudi FRI je nekoč bil "le" del fakultete za elektrotehniko. Drugače pa je FE predvsem (večinoma) moderen faks, na katerem lahko programiraš toliko, da boš čez 10 let lahko rekel, da si nekoč "programiral," ali pa boš vodja programerske ekipe sestavljene iz FRIjevcev. Ampak fakulteta sama kot taka programiranja veliko ne uči. Da pa načeloma vsak študent skozi osnove programiranja (html in javascript) ter programiranje mikrokrmilnikov (c). Prav tako se matematike loteva na drugačen način, kot (si jaz predstavljam) na fri. Pri nas je matematika predvsem orodje, ki ga uporabljaš pri strokovnih predmetih, ampak je kljub temu največ vreden predmet na faksu (razen pri matematiki 4). Zna pa biti vrstni red podajanja znanja včasih čuden, vendar ne pri matematiki, temveč pri strokovnih predmetih. Recimo pri osnovah elektrotehnike (UN program) moraš razumeti matematično ozadje, ki ga spoznaš šele v naslednjem letniku. Ampak se nekako da preživeti.

Je pa dejstvo, da imaš na UN programu FE do 3. letnika čas, da si najdeš področje, ki te zanima. In ta so na 1. stopnji 4 - avtomatika, telekomunikacije, elektronika, energetika, na 2. stopnji pa jih je še nekaj več, ki so še bolj specifična.

Zanimalo me je samo informativno, zaenkrat pa še ne razmišljam, da bi šel kaj študirat. Že nekaj let spremljam elektrotehniko in računalništvo/informatiko. Včasih se govori, da so elektrotehniki bolj iskani, spet drugič, da so računalničarji. Zaradi tega že dolgo časa razmišljam, da bi razširil svoja znanja in se opredelil nekje v sredino elektrotehnika-računalništvo.

Kar zadeva FRI, so mi stvari kar poznane. Predmetnik obsega matematiko, logiko, programiranje/spletne tehnologije, osnove elektrotehnike in nekaj predmetov, ki nimajo veze s samim področjem študija. Ko končaš študij FRI-ja si lahko zelo uspešen programer/spletni razvijalec ali pa totalna nula, sredine tukaj ni. Čeprav je nekaj malega elektrotehnike, se da tudi brez tega znanja, saj jih večina programira desktop oz. spletne aplikacije. Kolikor jih poznam, vsak študent FRI-ja (tisti ki ni na totalni nuli) po končanem študiju zna izdelati kakšno spletno/mobilno/desktop aplikacijo, torej nekaj uporabnega.

Stvari na FE pa mi niso toliko poznane oz. vem to, kar slišim od drugih. Vem, da je nekaj osnov programiranja, toliko da se naučiš programerskega razmišljanja. Imam starejšega kolega (že končal študij), ki obvlada električne sheme, programiranje mikrokontrolerjev, delo s spajkalnikom in elektroniko... občasno se pohvali s kakšno slikico na FB, kaj mu je uspelo narediti itd. Skratka zanimive stvari videvam, zato me zadnje čase navdušuje tudi elektrotehnika. Imam pa tudi kolega (še študira na FE), pa ga še nisem videl, da bi sestavil kaj uporabnega. Sam študij mu gre in teoretično stvari pozna, vendar nisem še videl, da bi svoje znanje uporabil v praksi. Ravno zaradi tega sem vprašal, kaj naj bi študent znal narediti po končanem študiju. Če bi se že odločil za FE, sigurno ne bi rad poslušal samo teorijo, po končanem faksu pa svojega znanja ne bi znal izkoristiti.

Sam sem trenutno bolj na FRI področju. Znam izdelati spletne strani, kakšne uporabne desktop ali web aplikacije. Lahko bi rekel, da sem bolj računalniški programer. Zanimalo me je, kje bi najlažje začel (glede na moje trenutno znanje), če bi se hotel sam priučiti elektrotehnike.

Sam sem končal lani MAG program FE v Mariboru.

Za to področje ti lahko povem malo bolj podrobno kaj LAHKO znaš. Načeloma je 1. letnik povsod v vseh smereh isti naprej pa se deliš na:
-Avtomatika in robotika
- elektronika
- telekomukacije
- energetika

Sam sem končal Avtomatiko in robotiko in ti lahko povem da znaš toliko, kolikor se naučiš po šoli. Pokažejo ti osnove, če te zanima kaj več, delaš to v prostem času, vrata profesorjev in laboratorijov pa so ti tudi široko odprta. Če ne delaš nič in te nič od predavan ne veseli si sfalil študij.

Drugače fax ti da samo orodje za razmišljanje. Da ti po domače samo inžinirsko razmišljanje vse ostalo je odvisno od tebe. Če greš na fax. zaradi tega da boš lažje zaposliv si tako ali tako že zaplaval.

Se strinjam s predhodniki. Sam sem bil na FE, sem še vedno sicer (pavza eno leto zaradi finančnih težav) na magisteriju na FE. Matematika je orodje, naučiš se jo dovolj da jo tudi znaš uporabljati. Je pa vse skupaj tako malo bolj na fizični ravni, PCBji regulacije ipd skrbimo za to da imajo FRIjevci kaj počet, FRIjevci so pa usmerjeni bolj v to da nam delujejo prevajalniki ipd . Če te zanima elektrotehnika in računalništvo ne boš zgrešil z nobenim faksom. Sam sem se iz kompjutrov lotil industrijskih robotov ter elektronike ter tako doma sestavljam, rišem programiram različne robotke, mehanizme in druge bedarije. Na obeh faksih pa je tako, če boš bluzil in žural nonstop ter nič ne boš doma delal za hobi, ter delal po načelu sam da je 6 boš po koncu faksa praktično neuporaben. Če pa se lotiš kaj svojega, raziskuješ in nadgrajuješ znanje iz predavanj pa verjemi da boš pa le nekaj znal ko boš prilezel s tam vs preplozan . V bistvu je tako da ti oba faksa data predvsem širino in poskušata vcepit način razmišljanja da rešuješ probleme že vnaprej in moje mnenje je kot pri predhodnikih da sta ta dva faksa dejansko orodje ki ga uporabljaš za profesionalno rast.

FE is love, FE is life

GummyBear je 4. okt 2015 ob 11:19 izjavil:

Katera smer se počasneje razvija oz. zahteva manj učenja in spremljanja?

Teologija.

Kakorkoli že, če želite zagotovljeno in dobro plačano službo, se splača iti na FE. Brezposelnih FRI-jevcev je dosti - vsak kekec se lahko sam nauči postavljanja spletnih strani in programiranja igric, a le malokdo se lahko samostojno izuči v elektrotehničnih poklicih, zato tu ni toliko nelojalne konkurence.

SimplyMiha je 4. okt 2015 ob 11:25 izjavil:

Kakorkoli že, če želite zagotovljeno in dobro plačano službo, se splača iti na FE. Brezposelnih FRI-jevcev je dosti - vsak kekec se lahko sam nauči postavljanja spletnih strani in programiranja igric, a le malokdo se lahko samostojno izuči v elektrotehničnih poklicih, zato tu ni toliko nelojalne konkurence.

Zakaj potem gledam brezposelne kolege iz FE? Vsak kekec se lahko nauči lotat, problem je samo, da mi kitajc to naredi ceneje kot me pride cin v sloveniji. Konkurence je na obeh področjih dovolj, je pa v programerskem poklicu lažje postavit sustainable business, ker rabiš precej manj začetnega kapitala (opreme). Delam dnevno s parimi štromarji, ki jim gre dobro, ampak ... glej ga zlomka - večina njihovega posla je programiranje :)

Govorit pavšalno o programiranju izkazuje le nepoznavanje področja in stika z industrijo in skupnostjo v sloveniji. Se vidimo na elektronik pikniku? ;)

@SimplyMiha, svet ni črno-bel. Če lahko firma zaposli samouka za jurja potem pomeni da je FRIjevec prekvalificiran. Podobno kot FRIjevec ne bo šel delat v BigBang kot prodajalec računalniške opreme.

Koga bo pa zaposlila firma, ki se naprimer ukvarja z računalniškim vidom. Človeka s srednjo šolo, ki doma programira Drupal pa Wordpress ali nekoga s faksa, ki se je na faksu učil o računalniškem vidu?

SimplyMiha je 4. okt 2015 ob 11:25 izjavil:

GummyBear je 4. okt 2015 ob 11:19 izjavil:

Katera smer se počasneje razvija oz. zahteva manj učenja in spremljanja?

Teologija.

Kakorkoli že, če želite zagotovljeno in dobro plačano službo, se splača iti na FE. Brezposelnih FRI-jevcev je dosti - vsak kekec se lahko sam nauči postavljanja spletnih strani in programiranja igric, a le malokdo se lahko samostojno izuči v elektrotehničnih poklicih, zato tu ni toliko nelojalne konkurence.

To zadnje drži, ampak nezaposlenih FRIjevcev ni. Razen po lastni izbiri.

No ja, če nekdo diplomo naredi s 6, potem ajde ...

Je pa tudi cel kup štromarjev s FE, ki v življenju niso naredili ene plate in vzeli spajkalnika v roke.

SimplyMiha je 4. okt 2015 ob 12:02 izjavil:

Recimo, da na FRI-ju diplomira 30 študentov, ki so se učili o računalniškem vidu. Pojavi se firma, ki išče dva taka. Ostane jih 28, ki se praskajo po riti in čakajo na naslednjo ponudbo - ali pa se prekvalificirajo v Drupal/Wordpress/Joomla programerja.

Meni programiranje prepoznavanbje vzorcev ni nič škodilo. Čeprav ne delam v tej stroki.

Ampak je pa dobra vaja, da se dobro naučiš orodja. In razmigaš možgane.

Mislim, še vedno še jemlje FRI, kot da je tam da ustvarja koderje za web page in SQL reporte.

SimplyMiha je 4. okt 2015 ob 12:02 izjavil:

Dobro vprašanje. Naj ti odgovorim z vprašanjem: koliko je takih firm v Sloveniji in koliko prostih delovnih mest imajo za inženirja računalniškega vida?

Recimo, da na FRI-ju diplomira 30 študentov, ki so se učili o računalniškem vidu. Pojavi se firma, ki išče dva taka. Ostane jih 28, ki se praskajo po riti in čakajo na naslednjo ponudbo - ali pa se prekvalificirajo v Drupal/Wordpress/Joomla programerja.

Da vidim če prav razumem: svet je torej dolžan nekomu priskrbet šiht, da se bogi revež ne bi počutil, da je vrgel 3 leta svojega življenja stran? Vsak se sam odloči kaj bo delal v življenju. Nekdo izmed teh 28 bi se lahko odločil da je brezveze iti na faks (ker itak ni firm, ki bi zaposlovale univerzitetno izobražen kader) in šel direktno delat po srednji šoli.

Glej kako so stvari enostavne!

ja, samo risanje neki ojačevalcev in ostalih simpl stvari ni problem. Zatakne se potem ko se začneš ukvarjati z industrijsko avtomatizacijo, kjer te pride nek osnoven komplet za učenje 700-800 € + software. Tega oni ne znajo, industrijski roboti so za njih znanost, tisti mini robotki pa tako ali tako niso noben poseben problem. No matičnih tudi nebi znali risat oziroma če bi jih, jim manjka ogromno teorije ki jo je potrebno upoštevati pri takšnih projektih. Elektrotehnika je poceni hobi in drag poklic bi jaz rekel. Je pa res da se večino stvari vseeno da priučiti tekom življenja. Ampak kekcev ki znajo risati vezja je pa ogromno in za to ne potrebuješ faksa. Zatakne se potem pri kompleksnih ali dragih zadevah.

če si neuporaben si neuporaben. Imam sošolca iz FEja ki po diplomi še vedno ne zna naročiti stikala iz farnela

pomoje močnostna elektrotehnika (elektro gorenjske...)

drugače dost FEjevcev vseh smeri na koncu pristane kot programerji... (windows, web itd)

Njhova koda je bila :"lepša, enostavnejša, razumljivejša, naprednejša, hitrejša". Hitreje so razumeli kako stvar zapisati, da pričakovano deluje. Mi pa smo se lovili z if stavki :)

več prakse

K3kec je 4. okt 2015 ob 12:48 izjavil:

Nas boš razsvetlil katera smer na FE ima 0 zaposlitev?

Sicer pa osebno imam nekaj kolegov iz obeh strok, pa poznam nezaposlene FRIjevce in nezaposlene FEjovce.

recimo močnostna. Enega iz tiste generacije ne poznam, ki bi se zaposlil v Sloveniji v čem približno podobnem kot je delal na svoji smeri.

SimplyMiha je 4. okt 2015 ob 13:04 izjavil:

V tem času, ko nas obkroža vse več elektronike, so elektrotehniki vse bolj zaželeni. Seveda taki, ki znajo več kot samo lotat. In zdaj, ko prihajajo električni avtomobili...

... jih bomo programirali :) že sedaj se velika večina komponent naroča iz kitajske (motorji, baterije, ohišja). tu in tam se naredi kak bms in se ga da delat na kitajsko.

Glede na lasten vozni park (3 električne zadevce, če bog da, pa bo kmalu še kak avto) poznam skorajda vse "prodajalce" takšnih električnih koles, skirojev, triciklov, motorčkov (kakorkoli poimenuješ) v Sloveniji. Vse (z izjemo določenih komponent pri Pečjaku) se uvaža iz kitajske.

če si neuporaben si neuporaben. Imam sošolca iz FEja ki po diplomi še vedno ne zna naročiti stikala iz farnela

To seveda drži neodvisno od področja in takšnih je povsod dovolj.

hja naroči že, kdo po pa naročil? Kdo bo povedal kaj paše skupaj. To je tako kot z nemško avtomobilsko industrijo, razvoj in sestavljanje poteka v nemčiji, vso podporno industrijo ki je umazana in škodljiva do okolja pa pošljejo na balkan.

@Izotropic tako je; oni so programirali skoraj pri vseh predmetih in se učili metode programiranja pri skoraj vseh predmetih. Saj ko se je naučil en algoritem pri enem jeziku je lahko enostavno preklopil v drug jezik in napisal enak algoritem samo v drugačni sintaksi. Pač gre samo za razmišljanje.

@sandmat- Pri energetiki je res tako da tudi sam ne poznam nobenega od sosošolcev z energetike, da bi delali na projektih ki bi bili podobni tistemu, kar so se učil pri predavanjih/vajah. Zavedati se je pač potrebno, da je pri energetiki razvoj počasen in drag, veliko stvari pa je že razvitih in dodelanih, ter jih ni potrebno dodatno razvijati. Primer razni elektromotorji, energetska omreža, trafoti itd... Trenutno gre vse bolj na avtomatizacijo energetike, razdelitve energije, spremljanje porabe na telefonih itd. Kjer pa spet vstopijo v igro FE in FRI. Ne poznam pa nobenega od njih da bi bil brez službe.

@SimplyMiha - Povpraševanje industrije na trgih je tako tako. Sam namreč vidim, da na bolj pomembnih razvojnih mestih iščejo ljudi preko "vez" oz. od ust do ust. V tem letu sem namreč dobil začuda veliko ustih "prošenj" za koga, ki bi ga zanimala zaposlitev za to in ono zadevo.

Eden primer mi je ostal zelo zelo zasidran v spominu in ga ne morem pozabiti. Šlo se je namreč za "smart" senzor, ki pomaga pri kuhanju. Med potekom razvijanja enega od glavnih senzorjev, je bilo rečeno, da bodo potrebovali nekoda z znanjem elektronskih sklopov IN poznavanjem bluetooth-a LE stacka. Vprašal sem ga če mora biti iz FE ali je lahko FRI. Povedal je da je lahko FRI ampak mora poznati nekaj elektronike in kako jo testirati, osciloskop, protokole, osnove meritev. No ker imam sošolce, ki je za njih tole mala malica ampak so takrat imeli vsi zaposlitev sem vprašal pri kolegih cimrih, ki so bili na FRI. Nekaj bi jih bilo pripravljeno sprejeti, ampak niso poznali elektronike ali pa jih ni zanimala, drugi so bili pa samo teoretiki in niso bili za delo s strojno opremo.

Po parih mesecih sem izvedel, da je komunikacijo sprogramiral eden od njihovih ljudi. Bluetooth sicer ni deloval optimalno, je pa delalo. Aplikacijo za telefone in tablice pa so dali delati ven.

SimplyMiha je 4. okt 2015 ob 13:04 izjavil:

Da nimam stika z industrijo? Ne bi rekel. Srednjo imam elektrotehnično, faks FRI. Če bi lahko šel nazaj v preteklost, bi šel nazaj do trenutka, ko sem se odločal za faks, in se pošteno oklofutal. Je pa že par desetletij od tega, na srečanjih maturantov pa vidim kolege iz elektrotehnične, ki so šli naprej na FE in uspeli. Manjkali so tisti, ki so se izselili in zdaj vlečejo bajne plače. Tisti, ki nismo šli na FE, pa smo bili bolj pisana druščina luzerjev.

Vendar anekdotični primeri ne odražajo nujno stanja industrije, to bi morali sami vedeti. Noben piknik je ne odraža. Ker če bi, bi piknik računalničarjev povsem preglasil piknik elektronikov - odstotek FRI alumnov pa bi bil še manjši. To je samo merjenje onegajev, ki nima veze z industrijo.

Da bi videli dejansko stanje industrije, bi morali samo pogledati povpraševanje industrije. Videti je, da so izkušeni inženirji tehnične stroke vedno zaželjeni, še posebno v tujini. Računalničarji? Samo za kakšno specifično stroko, pa še tega je bolj malo. Sistemci, itd., te hitro posrkajo, rabijo samo enega ali dva na 50 zaposlenih. Programerje pecajo kar iz drugih firm (osebno videno). Visoka stroka ima pa itak razmeroma zanemarljivo število delovnih mest.

V tem času, ko nas obkroža vse več elektronike, so elektrotehniki vse bolj zaželeni. Seveda taki, ki znajo več kot samo lotat. In zdaj, ko prihajajo električni avtomobili...

katerih algoritme bodo programirali računalničarji...

NLight je 4. okt 2015 ob 14:52 izjavil:

SimplyMiha je 4. okt 2015 ob 13:04 izjavil:

In zdaj, ko prihajajo električni avtomobili...

katerih algoritme bodo programirali računalničarji...

hja, z regulacijo elektromotorjev se ukvarjamo kolikor jaz vem izključno štromarji. Frekvenčniki niso niti pod razno noben bavabav in je v osnovi zelo simpl stvar, tudi "programi" ki tečejo na njih so spisani v Simulinku oziroma pri nekaterih v Cju, to je pa spet večinoma domena FEjevcev.

Če želiš napisati dober algoritem za krmilje elektromotorja, moraš delovanje elektromotorja poznati v zadnjo potankost. Dvomim da FRIjevci poznajo razliko med zvezdo in delto

Ja mikrokrmilniki se več ali manj programirajo v Cju, v frekvenčnikih pa ni nobenih zverin ki bi laufale na Linuxu, ampak so to povečini 8 ali 32 bitni mikrokontrolerji, odvisno od rabe.

DOOM_er je 5. okt 2015 ob 12:23 izjavil:

Če želiš napisati dober algoritem za krmilje elektromotorja, moraš delovanje elektromotorja poznati v zadnjo potankost. Dvomim da FRIjevci poznajo razliko med zvezdo in delto

Tudi marsikateri štromar tega ne pozna ... 3 fazne zadeve pač niso fensi ...

sandmat je 5. okt 2015 ob 12:24 izjavil:

C je domena FEjevcev?

V bistvu ja, ker oni capljajo zadaj za razvojem računalništva. Zelo malo računalničarjev pa dela na embedded področju, pa še tam se zdaj večinoma uporablja C++ in Java. So prevajalniki dovolj dobri da naredijo boljšo kodo kot o napiše programer (FE ali FRI).

Razen seveda mejnih zadev, kjer je C in asembler še vedno pač in ...

hehe je malo nerodno napisal, ampak je tudi v programu potrebno upoštevati ali imamo priklopljene notrjanje pull-upe ali pull-downe ali jih imamo zunaj, kako gledamo referenčno napetost, kdaj se upošteva ter katera, zakaj ni taka kot je napisana v datasheetu, zakaj se tranzistorji odpirajo na 0 in kateri se odpirajo na 1 ter zakaj je temu tako. To so stvari ki jih načeloma poznamo štromarji, malo FRIjevcev ve take malenkosti ki vplivajo na to ali bomo imeli čez en mesec skurjeno vezje ali ne. Vsi smo specializirani v določene stvari, sam nimam pojma o programiranju GUI-ja, znam pa razne Cortexe ipd, medtem ko je FRIjevcu datasheet Cortexa španska vas ampak včasih samo debelo gledam ko butne skupaj GUI v petih minutah. Da bi si pa merili penise med sabo kdo je bolj pomemben pa tako ali tako pri meni odpade. Do FRIjevcev imam spoštovanje zaradi znanja ki so ga oni osvojili in razvili tako da lahko jaz nemoteno delam na kompjutru brez problemov s programsko opremo, od FRIjevcev pa pričakujem da imajo malce respekta do nas ki jim "sestavljamo kište da imajo kje gonit kodo "

Simbioza in prav je tako

johnnyyy je 5. okt 2015 ob 17:35 izjavil:

KraitPay je 5. okt 2015 ob 13:33 izjavil:

Tole lahko potrdim tudi sam. V 90% se mikrokontrolerji in ostali vgrajeni sistemi programirajo v C-ju. Zakaj je temu tako nisem 100%, se mi pa zdi da ravno zaradi enostavnosti jezika in brezplačnega prevajalnika?

V Cju se programirajo zaradi low-level nivoja. Na najnižjem nivoju moraš uporabljati jezik, ki ga lahko prevedeš v binarno kodo, ki je procesorju berljiva, omogočen moraš imeti neposreden dostop do registrov periferije in dostop do RAMa. In to ti C omogoča. Za specifične zadeve in optimizacije pa se poslužuje tudi assembler. Glede na težave sošolcev s pointerji ne morem ravno trditi, da je C lahek jezik. Kar se tiče prevajalnikov pa jih je mnogo plačljivih (IAR, Keil, Green Hills,...). In ne poznam OSja, ki na low-levelu nebi uporabljal C programskega jezika.

jokam ob teh izjavah ... tale zmaga: "Na najnižjem nivoju moraš uporabljati jezik, ki ga lahko prevedeš v binarno kodo, ki je procesorju berljiva". Fantje, ne teoretizirat o stvareh, ki vam niso jasne. Mislim, da bo za najboljši izkaz razlike med FE in FRI primeren kakšen izziv z večdimenzionalnimi tabelami, ker, če C uporabljate tako, kot ga tukaj razlagate, pač Cja ne znate.

Je pa to živ dokaz, da se na FEju učiš programirat toliko, kot se z uporabo Worda učiš računalništvo.

Ojoj otroci se spet kregajo :). Jaz si upam staviti, da bi (skoraj) vsak zelo uspesen elektrotehnik lahko bil tudi zelo uspesen programer (in obratno!), ce bi sel v drugo branzo v casu studija, ker je pomemben isti skillset (logika, samoiniciativa, radovednost, ...). Oba poklica sta iskana, v obeh poklicih so tudi ljudje na dnu, ki ne dobijo sluzbe.

Jaz osebno sem zdruzil oboje, po izobrazbi sem elektrotehnik (in ne, lotal nisem nic, programiral pa kar nekaj tekom studija), ki programira. Na faksu sem pridobil znanje, ki ga FRIjevci naceloma ne dobijo (toliko), od analize sistemov, signalov do simulacij, nacrtovanje regulacij, ... Hkrati pa se zavedam, da imam pomankljivo teoreticno znanje iz programiranja (ker sem se pac naucil tega pri hobijev, na FRIju pa sem poslusal zgolj nekaj predmetov). In ta kombinacija dela super. Imam pa kolega FRIjevca, ki dela podobne zadeve, ampak se je pac moral uciti zadevo iz druge strani, se pa vsekakor da.

S temle se pa žal nebi strinjal.

Po mojem je lažje iz elektrotehnike presedlat na programiranje. Obratno, torej iz programerja priti na elektronika pa je vse prej kot lahko. Zakaj? Kot je že nekdo omenil je učenje elektrotehnike v samoiniacitivi zelo zelo težko. Knjige so spisane na zelo visokem profesionalnem nivoju in če nimaš dobrih osnov boš slej kot prej obupal. Seveda se vse da, je pa težje iz te smeri kot in one druge.

Pri programiranju je vseeno ali imaš izobrazbo ali ne. Veščin se lahko naučiš preko spleta in knjih, katerih je ogromno. Ogromno je vodičev, seminarjev itd. Izobražuješ se lahko na več nivojih ne samo na tistem najosnovnejšem. Ko nekaj ponoviš po kopitu, mora biti rezultat isti. Okolje za programiranje je ponavadi brezplačno. Torej nimaš nobenih težav/stroškov z učenjem - če je le volja.

V elektrotehniki ti branje ne pomaga popolnoma nič, če stvar tudi ne povežeš in testiraš. Tako se pač uči v elektrotehniki; prebereš osnove, poskusiš ponoviti in analiziraš rezultate. Tukaj pa se potem ponavadi ustavi; osciloskopi in ostala navlaka je kar draga in si jih ne more privoščiti vsak v fazi učenja. Nazaj v šolo itak nebo nihče šel in se pač vse skupaj ustavi.

Seminarjev za elektrotehniko pa ne poznam, vsaj ne da bi vedel da kje obstajajo:) Obstaja YouTube vendar če nimaš vaj in laboratorija kjer lahko delaš je vse skupaj bolj samo za preganjati dolgčas.