Doktorski študij bioznanosti

Ima kdo kakšne izkušnje z doktorskim študijem bioznanosti, posebej bioinformatike?
http://bioznanosti.si/sl
Zanimajo me kakršnikoli osebni vtisi, kakšno je vzdušje, kvaliteta, intenzivnost itd.

Sklepam sicer (morda napačno), da so zaposlitvene možnosti po doktoratu v Sloveniji upoštevajoč trenutno stanje financ v znanosti neobstoječe, naprednejše industrije pa tako ali tako nimamo - pa vseeno.

No, prgišče biotech podjetij sicer res obstaja, ampak kakor poznam stvari so ta skrajno industrijsko naravnana in ne ravno primerljiva z resnimi raziskovalnimi inštitucijami po tujini. Ali nemara obstaja še kaj izven Leka in Krke, sploh za nekoga, ki v osnovi ni biotehnolog, ampak računalničar, matematik itd.? Če obstaja, je vsekakor zelo dobro skrito ...

Razlika je, da je v tujini precej več obstoječih mest oz. inštitucij, kjer lahko visokoizobražen kader izkoristi svoj potencial in znanje - in da, za raziskovalne pozicije se navadno pričakuje doktorat. To niti ni predmet te teme.

Biosistemiko poznam, hvala za predlog - je zanimiva in jim želim čimveč uspeha, ker je fino, da se še kdo pri nas trudi s takimi stvarmi. Vendar pa govorim o bolj raziskovalno naravnanih dejavnostih - dejavnost BioSistemike je pač neprimerljiva z delom pri Microsoft Research, Google Research, IBM Research ipd. - da tujih raziskovalnih univerz in inštitutov sploh ne omenjam. Namen te debate ni iskati vzrokov za to - jasno je, da Slovenija ne more po ponudbi konkurirati npr. Nemčiji. Po drugi strani pa smo za stanje naše znanosti zaslužni tudi sami s svojo brezivzionarsko politiko uravnilovke, splošno sistemsko nehigieno in agresivno obrtniško-distributersko mentaliteto, ki preveva te kraje. Ampak to so stvari za drugo temo.

Da, tako delo pri nas pokrivajo inštituti in do neke mere fakultete. Vendar pa je tam trenutno - kakor poznam stanje (ne sicer specifično za IJS, ampak za druge inštitute) - dobiti mesto herkulov podvig, zato tudi ogromno ljudi po doktoratu ali že prej odhaja v tujino, ali pa enostavno pustijo znanost. Osebno mi sicer ni problem delati tudi na bližnjih lokacijah v sosednji Avstriji (Gradec itd.), vendar tam situacije ne poznam. Tako da resnično vprašanje tu je širše narave - "kaj naj človek po doktoratu v Sloveniji"? Ok, ena možnost je seveda odpiranje lastnega podjetja. Pri tujini ne gre za to, ali bi bil "dovolj dober" ali ne - glavno vprašanje pri meni osebno je pač socialne narave (zapustiti družino, prijatelje itd.). Sicer bi se že tako ali tako vpisal na doktorat direktno v tujini. :)

Verjetno boljše, da za te stvari odpremo drugo temo, če bi kdo nadaljeval.

pa koliko ljudi z raznimi faksi sanja o taki službi kot ti... delo v naprednejših industrijah, kjer šteje znanje itd itd pa večina ljudi ne pride do takega joba. optimist

x128 je 12. maj 2014 ob 20:52 izjavil:

No, prgišče biotech podjetij sicer res obstaja, ampak kakor poznam stvari so ta skrajno industrijsko naravnana in ne ravno primerljiva z resnimi raziskovalnimi inštitucijami po tujini. Ali nemara obstaja še kaj izven Leka in Krke, sploh za nekoga, ki v osnovi ni biotehnolog, ampak računalničar, matematik itd.? Če obstaja, je vsekakor zelo dobro skrito ...

Kaksna robotika v medicini (oz. kibernetika) te pa verjetno ne zanima? Tukaj je Slovenija nekoliko mocnejsa (ker ima nekaj svetovno priznanih profesorjev iz robotike). Sicer je kar se tice gospodarstva tudi tukaj bolj bogo, je pa kar nekaj tega s strani faksov/institutov, ki delajo na mednarodnih projektih (katerih cilj tudi je realizacija nekaj konkretnega).

Ce pa isces neko veliko podjetje, ki mece nekaj denarja v razvoj iz tega podrocja in je v Sloveniji, je pa pomoje edina opcija Lek/Krk. Drugega nimamo.

kaksno izobrazbo pa imas?

in od kje ti potem znanje o biologiji?

Glede podiplomskega študija (pri nas):

Pri doktoratu je pomembna ena in izključno ena stvar: kdo je tvoj mentor oz. v katerem laboratoriju delaš. Če nimaš "pravega" mentorja, je skoraj vseeno, kaj in kje študiraš, ker od tega ne boš odnesel kaj prida. V celem študiju imaš tri obvezne predmete in obstaja možnost, da bi lahko tazanimiv predmet obiskoval brezplačno v dogovoru s profesorjem.

Tisti trije predmeti, ki jih odposlušaš, po mojem mnenju nikakor ne odtehtajo šolnine, če si samoplačnik in če te zanima predvsem znanje. Če te zanima papir, je to drugo.

Po tistem, ko enkrat imaš mentorja in projekt, na katerem boš delal, izbereš tisto fakulteto, ki je najbližje tvojim interesom in kjer lahko najdeš nekaj dobrih predmetov. (V pisarni smo bili npr. trije iz istega raziskovalnega odseka, dva celo z istim mentorjem in zelo sorodno tematiko, študirali pa na treh različnih univerzah.) "Maher" za bioniformatiko lahko postaneš izključno s tem, da se poglobiš v tematiko v okviru svoje doktorske teme; zaradi poslušanja tistih nekaj predmetov zagotovo ne boš premikal meja. Povsem drugače je kot na dodiplomskem študiju, kjer kvaliteta študijskega programa bistveno vpliva na to, kaj boš po treh do petih letih znal.

Možnosti niso neobstoječe. Kolikor vem, na FRI-ju razvijajo softver za bioinformatike, na E3 na IJS se prijavljajo na evropske projekte in kompetentni bioinformatiki bi jih utegnili zanimati, nekaj ljudi se ukvarja z zvijanjem proteinov ipd.

Če imaš velike ambicije v bioinformatiki, jo je verjetno bolje popihati v tujino. (Jaz sem bila nekaj časa v Münchnu - super vzdušje, profesorji in predmeti.) Že zato, ker imaš velike raziskovalne skupine, malo morje predmetov za dodiplomce, kamor lahko smukneš, če te dodatno zanima ...

Kar se tiče raziskovalnih zaposlitev, je v javni upravi služba po doktoratu odvisna predvsem od tega, ali si znaš priskrbeti financiranje na domačih ali tujih razpisih (pri čemer tvoje delo ocenjujejo kolegi, ki si jim neposredna konkurenca - če ti dajo slabo oceno, bo več kruha ostalo zanje) oz. če lahko konkretno pomagaš nekomu drugemu, ki se je prijavljal na razpise in pri tem upošteval tvoje delovno mesto. Za doktorat ni težave dobiti sredstev, po doktoratu pa se začne "boj za obstanek". Ni nemogoče, res pa ne ležijo mesta za vsakim voglom.

x128 je 13. maj 2014 ob 22:37 izjavil:

Robotika je zanimiva, stvar je bolj, da nimam nobenih izkušenj in bi moral začeti iz ničle (imam sicer izkušnje z mikrokontrolerji, tiskanimi vezji itd., ampak to je še daleč od resnične robotike). V biološki in računalniški smeri pa imam relativno dobro predznanje, zato iščem možnosti predvsem v smeri kombinacije tega dvojega.

To, da imas programerske izkusnje (z mikrokontrolerji, oz. s kaksnim jezikom c/c++, v akademskih vodah se sicer veliko uporablja tudi matlab) te pomojem mnenju naredi celo bolj uporabnega kot samega studenta robotike. Ce znas nekaj matematike (predvsem obracanje matricnih enacb), lahko preletis osnove robotike zelo hitro (vsaj to kar znajo dodiplomski studentje). Sej zgolj kot dodatna ideja.

Je pa mojca zelo dobro opisala realnost doktorskega studija, je za dvakrat prebrati.

Tega, da prej kot v šestih letih ne boš doktoriral, na naravoslovnih faksih hvalabogu ni (z izjemo pred kratkim omenjenega primera doktorata, opravljanega na Bionu). Ža zato ne, ker tudi mentor in ustanova dobijo po prstih, če se mlademu raziskovalcu študij preveč zavleče.

Ampak čisto iskreno: z vidika boljše kakovosti doktorata, možnosti daljših meritev in učenja v tujini tekom študija, "varnosti službe" ... ne bi bilo čisto nič narobe, če bi se MRjevci financirali po šest let in bi bili primorani šele po šestih letih doktorirati. (Seveda z možnostjo predčasnega zaključka, če si prodktiven in če si želiš prej začeti plezati po lestvici do profesure.)

a ni sedaj doktorat omejen na 3 leta, ce si redno (ne ob delu torej)?
vem, da je en asistent nekaj jamral, da to mocno zmanjsa st. primerov, katere bi se lahko lotil... oz. da pac kaj uporabnega naredis.

Smurf je 14. maj 2014 ob 19:35 izjavil:

Omejujejo te financiranja s strani drzave/eu, ki imajo ponavadi take pogoje. Sam doktorski studij pa je sam po sebi neomejen.

ni čisto - od dviga teme moraš doktorirat v 4 letih.

Isotropic je 14. maj 2014 ob 19:12 izjavil:

a ni sedaj doktorat omejen na 3 leta, ce si redno (ne ob delu torej)?
vem, da je en asistent nekaj jamral, da to mocno zmanjsa st. primerov, katere bi se lahko lotil... oz. da pac kaj uporabnega naredis.

ne štekam stavka s primeri in stuffom. Retry?

mojca je 14. maj 2014 ob 22:29 izjavil:

Kaj točno pomenijo te številke? Da se je 24 študentov in študentk jeseni 2009 vpisalo na doktorski študij, od česar jih je samo šest zaključilo? Ali so šteti tudi tisti, ki so se vpisali leta 2010, 2011, ...

iz nadaljnjih let še nihče ni doktoriral, če ti kaj pomaga :)