» »

Doktorski študij bioznanosti

Doktorski študij bioznanosti

x128 ::

Ima kdo kakšne izkušnje z doktorskim študijem bioznanosti, posebej bioinformatike?
http://bioznanosti.si/sl
Zanimajo me kakršnikoli osebni vtisi, kakšno je vzdušje, kvaliteta, intenzivnost itd.

Sklepam sicer (morda napačno), da so zaposlitvene možnosti po doktoratu v Sloveniji upoštevajoč trenutno stanje financ v znanosti neobstoječe, naprednejše industrije pa tako ali tako nimamo - pa vseeno.
  • spremenil: x128 ()

jype ::

x128> naprednejše industrije pa tako ali tako nimamo

To ni res (v biotech podjetjih ali oddelkih je zaposlenih več kot 400 visoko izobraženih ljudi), samo jumbo plakatov za bio research pa res nima prevelikega smisla limat po naši državi.

O študiju na tem področju nimam pojma.

x128 ::

No, prgišče biotech podjetij sicer res obstaja, ampak kakor poznam stvari so ta skrajno industrijsko naravnana in ne ravno primerljiva z resnimi raziskovalnimi inštitucijami po tujini. Ali nemara obstaja še kaj izven Leka in Krke, sploh za nekoga, ki v osnovi ni biotehnolog, ampak računalničar, matematik itd.? Če obstaja, je vsekakor zelo dobro skrito ...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: x128 ()

St235 ::

predvsem pa zaposlitvene možnosti ne pri nas ne v tujini niso odvisne od stopnje izobrazbe ampak znanja.

x128 ::

Razlika je, da je v tujini precej več obstoječih mest oz. inštitucij, kjer lahko visokoizobražen kader izkoristi svoj potencial in znanje - in da, za raziskovalne pozicije se navadno pričakuje doktorat. To niti ni predmet te teme.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: x128 ()

jype ::

x128> Ali nemara obstaja še kaj izven Leka in Krke, sploh za nekoga, ki v osnovi ni biotehnolog, ampak računalničar, matematik itd.?

Ja, obstaja in ja, je perspektivno, seveda pa ni na nivoju "resnih raziskovalnih inštitucij po tujini", ki jih z resnim denarjem polnijo države gostiteljice.

Z http://www.biosistemika.com/ si se že pogovarjal? Po moje bi tudi štipendirali koga, glede na področja, s katerimi se ukvarjajo.

x128 ::

Biosistemiko poznam, hvala za predlog - je zanimiva in jim želim čimveč uspeha, ker je fino, da se še kdo pri nas trudi s takimi stvarmi. Vendar pa govorim o bolj raziskovalno naravnanih dejavnostih - dejavnost BioSistemike je pač neprimerljiva z delom pri Microsoft Research, Google Research, IBM Research ipd. - da tujih raziskovalnih univerz in inštitutov sploh ne omenjam. Namen te debate ni iskati vzrokov za to - jasno je, da Slovenija ne more po ponudbi konkurirati npr. Nemčiji. Po drugi strani pa smo za stanje naše znanosti zaslužni tudi sami s svojo brezivzionarsko politiko uravnilovke, splošno sistemsko nehigieno in agresivno obrtniško-distributersko mentaliteto, ki preveva te kraje. Ampak to so stvari za drugo temo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: x128 ()

jype ::

x128> z delom pri Microsoft Research, Google Research, IBM Research ipd.

Če bi rad take vrste ustanovo, potem je IJS pri nas daleč najboljša možnost (če si dovolj dober, te bodo pa itak prej ali slej potegnili v tujino).

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

x128 ::

Da, tako delo pri nas pokrivajo inštituti in do neke mere fakultete. Vendar pa je tam trenutno - kakor poznam stanje (ne sicer specifično za IJS, ampak za druge inštitute) - dobiti mesto herkulov podvig, zato tudi ogromno ljudi po doktoratu ali že prej odhaja v tujino, ali pa enostavno pustijo znanost. Osebno mi sicer ni problem delati tudi na bližnjih lokacijah v sosednji Avstriji (Gradec itd.), vendar tam situacije ne poznam. Tako da resnično vprašanje tu je širše narave - "kaj naj človek po doktoratu v Sloveniji"? Ok, ena možnost je seveda odpiranje lastnega podjetja. Pri tujini ne gre za to, ali bi bil "dovolj dober" ali ne - glavno vprašanje pri meni osebno je pač socialne narave (zapustiti družino, prijatelje itd.). Sicer bi se že tako ali tako vpisal na doktorat direktno v tujini. :)

Verjetno boljše, da za te stvari odpremo drugo temo, če bi kdo nadaljeval.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: x128 ()

jype ::

x128> Pri tujini ne gre za to, ali bi bil "dovolj dober" ali ne

Nisem mislil v smislu tega, ali bi tam našel službo, ampak bolj v smislu tega, ali bi ti bili pripravljeni za to da te dobijo preseliti tudi družino in zagotoviti dohodke, s katerimi lahko udobno živiš.

Blinder ::

pa koliko ljudi z raznimi faksi sanja o taki službi kot ti... delo v naprednejših industrijah, kjer šteje znanje itd itd pa večina ljudi ne pride do takega joba. optimist
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 1080 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija

x128 ::

Blinder to je jasno, zato že omemba tega v prvem postu. Ja, le kako je nekdo lahko tak optimist, da si želi kaj več od življenja kot provincialni konformizem. Zdaj pa se prosim držite teme oz. za tovrstne debate odprite ločeno.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: x128 ()

Smurf ::

x128 je izjavil:

No, prgišče biotech podjetij sicer res obstaja, ampak kakor poznam stvari so ta skrajno industrijsko naravnana in ne ravno primerljiva z resnimi raziskovalnimi inštitucijami po tujini. Ali nemara obstaja še kaj izven Leka in Krke, sploh za nekoga, ki v osnovi ni biotehnolog, ampak računalničar, matematik itd.? Če obstaja, je vsekakor zelo dobro skrito ...

Kaksna robotika v medicini (oz. kibernetika) te pa verjetno ne zanima? Tukaj je Slovenija nekoliko mocnejsa (ker ima nekaj svetovno priznanih profesorjev iz robotike). Sicer je kar se tice gospodarstva tudi tukaj bolj bogo, je pa kar nekaj tega s strani faksov/institutov, ki delajo na mednarodnih projektih (katerih cilj tudi je realizacija nekaj konkretnega).

Ce pa isces neko veliko podjetje, ki mece nekaj denarja v razvoj iz tega podrocja in je v Sloveniji, je pa pomoje edina opcija Lek/Krk. Drugega nimamo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smurf ()

x128 ::

Robotika je zanimiva, stvar je bolj, da nimam nobenih izkušenj in bi moral začeti iz ničle (imam sicer izkušnje z mikrokontrolerji, tiskanimi vezji itd., ampak to je še daleč od resnične robotike). V biološki in računalniški smeri pa imam relativno dobro predznanje, zato iščem možnosti predvsem v smeri kombinacije tega dvojega.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: x128 ()

Isotropic ::

kaksno izobrazbo pa imas?

x128 ::

FRI UNI (7. stopnja)

Isotropic ::

in od kje ti potem znanje o biologiji?

x128 ::

Iz sodelovanja v raziskovalnih projektih ob študiju. Od neke stopnje naprej pa človek znanstvene članke v času interneta lahko študira na lastno pest in se uči na ta način. Še kaj?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: x128 ()

mojca ::

Glede podiplomskega študija (pri nas):

Pri doktoratu je pomembna ena in izključno ena stvar: kdo je tvoj mentor oz. v katerem laboratoriju delaš. Če nimaš "pravega" mentorja, je skoraj vseeno, kaj in kje študiraš, ker od tega ne boš odnesel kaj prida. V celem študiju imaš tri obvezne predmete in obstaja možnost, da bi lahko tazanimiv predmet obiskoval brezplačno v dogovoru s profesorjem.

Tisti trije predmeti, ki jih odposlušaš, po mojem mnenju nikakor ne odtehtajo šolnine, če si samoplačnik in če te zanima predvsem znanje. Če te zanima papir, je to drugo.

Po tistem, ko enkrat imaš mentorja in projekt, na katerem boš delal, izbereš tisto fakulteto, ki je najbližje tvojim interesom in kjer lahko najdeš nekaj dobrih predmetov. (V pisarni smo bili npr. trije iz istega raziskovalnega odseka, dva celo z istim mentorjem in zelo sorodno tematiko, študirali pa na treh različnih univerzah.) "Maher" za bioniformatiko lahko postaneš izključno s tem, da se poglobiš v tematiko v okviru svoje doktorske teme; zaradi poslušanja tistih nekaj predmetov zagotovo ne boš premikal meja. Povsem drugače je kot na dodiplomskem študiju, kjer kvaliteta študijskega programa bistveno vpliva na to, kaj boš po treh do petih letih znal.

Možnosti niso neobstoječe. Kolikor vem, na FRI-ju razvijajo softver za bioinformatike, na E3 na IJS se prijavljajo na evropske projekte in kompetentni bioinformatiki bi jih utegnili zanimati, nekaj ljudi se ukvarja z zvijanjem proteinov ipd.

Če imaš velike ambicije v bioinformatiki, jo je verjetno bolje popihati v tujino. (Jaz sem bila nekaj časa v Münchnu - super vzdušje, profesorji in predmeti.) Že zato, ker imaš velike raziskovalne skupine, malo morje predmetov za dodiplomce, kamor lahko smukneš, če te dodatno zanima ...

Kar se tiče raziskovalnih zaposlitev, je v javni upravi služba po doktoratu odvisna predvsem od tega, ali si znaš priskrbeti financiranje na domačih ali tujih razpisih (pri čemer tvoje delo ocenjujejo kolegi, ki si jim neposredna konkurenca - če ti dajo slabo oceno, bo več kruha ostalo zanje) oz. če lahko konkretno pomagaš nekomu drugemu, ki se je prijavljal na razpise in pri tem upošteval tvoje delovno mesto. Za doktorat ni težave dobiti sredstev, po doktoratu pa se začne "boj za obstanek". Ni nemogoče, res pa ne ležijo mesta za vsakim voglom.

x128 ::

Super mojca, hvala za te informacije!

Smurf ::

x128 je izjavil:

Robotika je zanimiva, stvar je bolj, da nimam nobenih izkušenj in bi moral začeti iz ničle (imam sicer izkušnje z mikrokontrolerji, tiskanimi vezji itd., ampak to je še daleč od resnične robotike). V biološki in računalniški smeri pa imam relativno dobro predznanje, zato iščem možnosti predvsem v smeri kombinacije tega dvojega.

To, da imas programerske izkusnje (z mikrokontrolerji, oz. s kaksnim jezikom c/c++, v akademskih vodah se sicer veliko uporablja tudi matlab) te pomojem mnenju naredi celo bolj uporabnega kot samega studenta robotike. Ce znas nekaj matematike (predvsem obracanje matricnih enacb), lahko preletis osnove robotike zelo hitro (vsaj to kar znajo dodiplomski studentje). Sej zgolj kot dodatna ideja.

Je pa mojca zelo dobro opisala realnost doktorskega studija, je za dvakrat prebrati.

Invictus ::

Se strinjam da je doktorski študij precej cehovski.

Moj kolega je po magisteriju hotel vpisati doktorat na ekonomskem faksu, pa so mu kar direktno povedali da prej kot v 6 letih ne bo doktoriral, da jim ne bi bil slučajno neka konkurenca.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

mojca ::

Tega, da prej kot v šestih letih ne boš doktoriral, na naravoslovnih faksih hvalabogu ni (z izjemo pred kratkim omenjenega primera doktorata, opravljanega na Bionu). Ža zato ne, ker tudi mentor in ustanova dobijo po prstih, če se mlademu raziskovalcu študij preveč zavleče.

Ampak čisto iskreno: z vidika boljše kakovosti doktorata, možnosti daljših meritev in učenja v tujini tekom študija, "varnosti službe" ... ne bi bilo čisto nič narobe, če bi se MRjevci financirali po šest let in bi bili primorani šele po šestih letih doktorirati. (Seveda z možnostjo predčasnega zaključka, če si prodktiven in če si želiš prej začeti plezati po lestvici do profesure.)

sandmat ::

mojca je izjavil:

Tega, da prej kot v šestih letih ne boš doktoriral, na naravoslovnih faksih hvalabogu ni (z izjemo pred kratkim omenjenega primera doktorata, opravljanega na Bionu). Ža zato ne, ker tudi mentor in ustanova dobijo po prstih, če se mlademu raziskovalcu študij preveč zavleče.


Na je FRI od prvega leta bolonjskega doktorskega programa Rač in inf, doktoriralo 6/24 vpisanih, vsi sicer MRji (a ne vsi MRji iz tiste generacije) - torej folk, ki je 8 ur dnevno plačan za raziskovanje. Statistika je pr..ica (:

Isotropic ::

a ni sedaj doktorat omejen na 3 leta, ce si redno (ne ob delu torej)?
vem, da je en asistent nekaj jamral, da to mocno zmanjsa st. primerov, katere bi se lahko lotil... oz. da pac kaj uporabnega naredis.

Zgodovina sprememb…

Smurf ::

Omejujejo te financiranja s strani drzave/eu, ki imajo ponavadi take pogoje. Sam doktorski studij pa je sam po sebi neomejen.

sandmat ::

Smurf je izjavil:

Omejujejo te financiranja s strani drzave/eu, ki imajo ponavadi take pogoje. Sam doktorski studij pa je sam po sebi neomejen.

ni čisto - od dviga teme moraš doktorirat v 4 letih.

Isotropic je izjavil:

a ni sedaj doktorat omejen na 3 leta, ce si redno (ne ob delu torej)?
vem, da je en asistent nekaj jamral, da to mocno zmanjsa st. primerov, katere bi se lahko lotil... oz. da pac kaj uporabnega naredis.

ne štekam stavka s primeri in stuffom. Retry?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: sandmat ()

mojca ::

sandmat je izjavil:

Na je FRI od prvega leta bolonjskega doktorskega programa Rač in inf, doktoriralo 6/24 vpisanih, vsi sicer MRji (a ne vsi MRji iz tiste generacije) - torej folk, ki je 8 ur dnevno plačan za raziskovanje. Statistika je pr..ica (:


Kaj točno pomenijo te številke? Da se je 24 študentov in študentk jeseni 2009 vpisalo na doktorski študij, od česar jih je samo šest zaključilo? Ali so šteti tudi tisti, ki so se vpisali leta 2010, 2011, ...

sandmat ::

mojca je izjavil:



Kaj točno pomenijo te številke? Da se je 24 študentov in študentk jeseni 2009 vpisalo na doktorski študij, od česar jih je samo šest zaključilo? Ali so šteti tudi tisti, ki so se vpisali leta 2010, 2011, ...


iz nadaljnjih let še nihče ni doktoriral, če ti kaj pomaga :)

Isotropic ::

da je zaradi casovne omejenosti dosti problemov, za katere bi ti zmanjkalo casa oz. jih nebi mogel dokoncati... in da to zbija vrednost doktoratu.

Zgodovina sprememb…



Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

doktorat ja ali ne? (strani: 1 2 )

Oddelek: Šola
8023308 (19114) Unknown_001
»

8. stopnja izobrazbe - prednost ali ovira

Oddelek: Šola
226852 (5628) ufek
»

Doktorski študij - vprašanje glede trajanja

Oddelek: Šola
156619 (5590) mojca
»

Odnos profesorjev...ponovno sem presenečen

Oddelek: Loža
133395 (2243) jalovec09
»

MR

Oddelek: Šola
121095 (966) zee

Več podobnih tem