Odnos profesorjev...ponovno sem presenečen

In zakaj bi ona morala priporocati nekoga, ki ga sploh ne pozna?

Isci priporocila pri tistih profesorjih s katerimi si ze sodeloval.

Te je profesorica kaj učila ? Uči na javni šoli?

Lepo ti je napisala kaj je v tvojem primeru minimalen kriterij. Mentorstvo ni pro forma in čas bo raje namenila tistim, s katerimi je že sodelovala.

Iščeš dalje ...

Zakaj so te pa zavrnili tisti, pri katerih si delal diplomo in/ali magisterij?

civic_ je 1. jun 2015 ob 15:59 izjavil:

Prijavil sem se na Ad futuro in nikakor ne uspem dobit projekta in mentorja za PHd v tujini. Naravoslovje. Poslal sem že na 10 lokacij, različnim ljudem (vsi relevantni), priporočila niso problem CV ni problem. Povsod mi sporočijo, da nimajo prostega mesta.

V glavnem pošljem profesorici, če mi lahko posreduje kakšen kontakt iz tujine, ker vem, da je tam študirala. Žal grejo te stvari preko vez. Pogovarjala sva se že na večih kongresih in mi je bila ok.
Od nje dobim tak odgovor:

Pozdravljeni,
Kontakte v tujini lahko urejam le za svoje zapioslena in za svoje diplomante.
Hvala za razumevanuje

Zelo sem razočaran.

Kot student v tujini, ki je bil pred kratkim sprejet na polno financiran ~top 5 doktorski program v mojem podrocju (naravoslovje) na top 5-10 rangirani instituciji v evropi (tudi v tujini) imam nekaj izkusenj s prijavami in ti lahko poizkusim pomagati. Bi pa bilo v pomoc, ce poves za katero specificno podrocje se gre in zakaj tocno si zelis v tujino.

1) Fakultete se zmeraj bolj premikajo proti Ameriskemu sistemu, kjer prijave na doktorski studij potekajo preko t.i. graduate schools. To pomeni, da se prijave zbirajo centralizirano in grejo cez kar nekaj sit, preden sploh pridejo blizu profesorjem. Rok za prijave je ponavadi precej zgodaj, tam okoli decembra za bolj zgodne in marca za najpoznejse.

2) Ne vem, kako je v Sloveniji, ampak v tujini je zelo pogosto doktorski student pravzaprav zaposlen za dolocen cas (obicajno 3 leta) in dela na specificnem projektu, ki se objavi med prostimi delovnimi mesti na centralni spletni strani univerze. Priporocam, da pogledas tja.

3) Pogosto profesorji imajo denar za financiranje doktorskih studentov (iz lastih raziskovalnih sredstev), vendar novih iz razlicnih razlogov ne iscejo aktivno (=ne objavijo in oglasujejo specificnega projekta). V takih primerih bo na profesorjevi osebni spletni strani, ali na spletni strani njegovega laboratorija, poleg kontaktnih podatkov pogosto omemba glede sprejemanja prijav za doktorske studente in podoktorske raziskovalce. Splaca se poiskati ljudi, ki delajo zelo podobne stvari, kot bi jih rad ti, in pregledati njihove spletne strani.

4) Ne vem tocno, kaj tvoja Ad Futura krije in ali si jo sploh prejel, vendar bi ti lahko bila malo v pomoc, ce se gre za "full funding", kar pomeni, da za profesorja nisi v denarno breme, ker so vsi stroski zivljenja in raziskovanja kriti. Mora pa imeti cas in resource zate (prostor v pisarni, laboratoriju,...). Kljub temu, uspesnejsi tuji akademiki v narovoslovju vecinoma nimajo vecjih denarnih problemov tako da full funding ni tako privlacen, kot bi bil recimo v ameriki. Nekatere graduate schools imajo dodatne poznejse roke za ljudi, ki prinesejo svoje denar, tako da se pozanimaj glede tega

5) Glede na to, da omenjas, da CV in priporocila niso problem, ocitno ne vkljucujes t.i. "research proposal" k svoji prijavi. To je obvezen del prijave za PhD v EU, ker takoj zacnes delat na raziskovalnem projektu in si za to placan. V ZDA so prva 2 ali 3 leta ponavadi v stilu evropskega magisterija in te spustijo na dizertacijsko fazo sele ko odpravis obsirne teoreticne izpite in predstavis dovolj kvaliteten research proposal. Poleg tega precej dvomim, da se zavedas kaksna konkurenca je za kvalitetne podiplomske programe in kaj dejansko pomeni "v redu" CV in "v redu" priporocilo.

6) Odgovor od profesorice se mi sicer zdi precej neprijazen, se mi pa zdi, da je tvoje sporocilo vzela kot prosnjo za referenco (kar to tudi je) - cesar zate ni pripravljena narediti, kar je popolnoma fer.

7) Ne bluzi o vezah in se tolazi z izgovori o profesorskih otrocih. Tuj akademski svet je zelo oster in kompetitiven v primerjavi z vecino slovenskega. Nihce ne bo 3 leta prenasal nekega nesposobneza in zanj zapravljal casa in krvavo prigaranega denarja kot uslugo za tujega kolega. Je pa normalna cloveska lastnost, da se priporocilu nekoga, ki ga spostujes in mu zaupas verjame bolj, kot priporocilu nekega anonimneza.

7. Redko kje in redko kdaj se z razpisom išče koga novega. Ker je razpis z zakonom predpisan, je pač pro-forma, da se zadosti zakonu, praviloma pa ima podjetje/fakulteta/inštitut/... že zelo dobro idejo kdo točno bo zaposlen.

Za to lokalno bizarnost se lahko zahvališ togi zakonodaji, ki zahteva razpise tudi tam, kjer so ti ničvredni in nepomembni. Fakultete pač niso "zaposlovanje uradnikov", čeprav so del javnega sektorja.

Kar se tiče pogojev, skoraj vsakdo, ki je bil na FRI, se bo spomnil asistenta dr. Romana Dorna. Starosta asistentov FRI s svojo Wiki stranjo. In kdo točno si ti, da si misliš, da nekdo ne bi smel biti asistent pri 60. letih? V tujini se takšnem razmišljanju reče starostna diskriminacija.

m0LN4r je 2. jun 2015 ob 09:15 izjavil:

Tudi drugje ni nič boljše z razpisi, predvsem pa z javnimi natečaji. V kratkem se je na dotični fakulteti tudi poslala pritožba, ker se:
1. Javni razpisi za projekte skrivajo
2. Izbere vedno enake 2-3 osebe iz sveta študentov, ne glede na reference, ocene, karkoli
3. Če se pa objavi razpis se objavi takole:
FA:
Izbiramo 2 kreativna študenta za sodelovanje (sreda 22:00), rok prijave je do petka
- Mail za prijavo poslan 22:17
- Odgovor isti dan ob 22:30 - Zaradi prevelikega števila zainteresiranih, vam sporočamo da so kandidati že izbrani
- Pika na i, pa je da od študentov FG so dobili informacijo, da je pri njih razpis bil že objavljen 1,5 mesca prej.
4. No in po tem se je dekana in rektorja tudi obvestilo, ker do zdaj je postala to že stalna praksa, ko je kak plačljiv projekt v igri.
- Tak za občutek. Si 3 leta v svetu, sodeluješ na 5-6 projektih in od vsakega dobiš 300-400EUR/mesec. Povrh tega pa zastonj reference in izkušnje. Druge pa kdo jebe.

Pridi na FRI, vedno iščemo študente na projektih in gledamo bolj kot ne le na to, da so sposobni deliverat. Izkaže pa se, da teh ni tako veliko, kot bi si mislil.

Poišči FB skupine Slovenci v Nemčiji, v Švici, v Avstriji, Nizozemskem....