Rekuperator

Ravno te dni dobivam ponudbe za hišo, poleg ostalega (vodovod, talno gretje, toplotna črpalka) tudi prezračevanje
z rekuperacijo. Cene so tam od 4K do 7K (material, rekuperator in montaža), odvisne so predvsem od proizvajalca
rekuperatorja. Helios naprava je recimo 3K, medtem ko je Wolf npr 1,5K. Nisem se poglabljal v kvaliteto, menim,
da je bolj kot rekuperator (lahko ga zamenjaš kadarkoli hočeš) pomemben material, torej cevi ipd.
Za kaj več pa vprašaj tukaj.

gruntfürmich je 13. mar 2014 ob 08:46 izjavil:

se je kdo od vas sploh kdaj uprašal kolikšna je dodana vrednost rekuperatorja?

ne, dej nam razloži....

Fantje, po eni strani imate glede izolacije in prezračevanja prav. Tista o 20 minut na vsake 3 ure je prenapihnjena.
Problematična je kuhinja in sušenje cunj. Če uporabljaš napo v kuhinji si zmagal, saj odvedejo enormne količine zraka v primerjavi z navadnim zračenjem. Dandanes večina gospodinjstev uporablja sušilce za perilo, se pravi da to spet ni problem.
Pri zračenju z rekuperacijo ti nihče ne pove, da so problem razvodi in nabiranje svinjarije v njih. Tako kot klimatski sistem v avtu.
Glede energetske učinkovitosti pa kaj vem. Diagonalno odpiranje oken v bivalnem delu 2x na dan za 5 minut ne vem če odtehta delovanje sistema cel dan. Takšni sistemi so primerni za kakšne poslovne prostore, kjer se zadržuje več ljudi, ni možnosti odpiranja oken in podobno. Za doma pa... No ja, vsak ima svoj pogled na svet.

Rekuperacija je samo prezračevanje kjer se vodni zrak ogreje z izhodnim zrakom.

Samo to in nič več. Tukaj se nekaj prihrani, sploh pozimi, ko je pod ničlo.

Ogrevanju ni treba toliko dogreti vhodnega zraka, ker to opravi rekuperator. Sem slišal podatke tam nekje do 80%. Je bil pa pač prodajalec ...

Seveda pa niso poceni, in rabijo elektriko ...

Glede na ceno je najbrž slaba naložba če imaš staro bajto. Ki niti ni prav dizajnirana za to. Cena rekuperatorja namreč ni 500 EUR.

Seveda pa ti zmanjšuje vlago v prostoru in posledično preprečuje plesen pri preveč izolirani/zaprti bajti. Če postaviš v računico še preganjanje plesni, se mogoče splača. Ne vem pa koliko stane vzdrževanje rekuperatorja.

Vse pasivne hiše ki sem jih gledal v Avstriji nekaj let nazaj, so imele rekuperator standardno noter. Ampak fora je bila, da so imele te bajte en velik, raje kar ogromen skupen prostor, in male sobe, v bistvu bolj spalnice, ki jih tako ali tako ne greješ preveč.

Jasno, da so z rekuperatorjem še vedno prisotne izgube zaradi prezračevanja. In tudi višje so, kot če ne prezračuješ nič. So pa enake oz nižje, če prezračuješ z odpiranjem oken, kvaliteta zraka pa je boljša. Rekuperacije se v tujini priporoča za kakšne astmatike in ljudi, ki so občutljivi na prah itd.

Cevi so vse antistatične. Plast prahu, ki se odloži na ceveh se lahko spiha po parih letih in je spet uredu.

Zadeva je lahko tudi krmiljena na CO2, tako da ni treba, da vedno laufa.

gruntfürmich če bi hotel ogreti dovodni zrak - recimo, da ga je 200m3/h, potrebuješ cca. 2,5 kW cevni grelnik. S sušilcem pa tudi ne znižuješ vlage v prostoru.

Stvar ni tolk enostavna. Za nove bajte, pri katerih se pazi na izolacijo in okna je treba kar premislit. Recimo pri projektu se računa, da imaš 0,5 izmenjave na uro. To pomeni, da je vse bazirano na tem, da v dveh urah zamenjaš celoten zrak v hiši. V praksi brez nekih aktivnih elementov tudi blizu tega ne prideš, moral bi pa po nekih nemških standardih zagotoviti vsaj cca. 0,3 izmenjave.

Kot zanimivost povem eno hecno zgodbo. En model je postavu novo bajto. Na papirju nizkoenergijsko. Ampak mu niso vgradili higrosenzibilnega prezračevanja. To je recimo mikrovent z rešetkami na oknih in nekim odvodnim ventilatorjem, običajno v kopalnicah in kuhinjah, vse skupaj krmiljeno na vlago v objektu. No uglavnem... Vgradili pa so navadne ventilatorje u kopalnici in itak napo v kuhinji. Ko je šlo proti zimi je opazil, da mu teče iz kuhinjske nape in skozi kopalniški prezračevalni kanal voda. In to na jasen dan;)

Kaj se je dogajalo? Jeseni, ko je začel kurit, imamo zunaj nižje temp ampak relativno visoko vlago. Notri kuriš, se pravi je temp. višja in vlaga praviloma nižja. Bajta je bila tolk zadihtana, da je ob delovanju nape vleklo zrak iz kopalniškega spiro kanala in obratno. Ko je bil nekdo u kopalnici, mu je zrak vleklo čez napo. Zunanji hladen zrak pride po kanalu v hišo, se med potjo ogreje in hop, zrak zbezla čez točko kondenzacije in odloži vlago običajno po stenah kanala in tudi na rešetke nape.

In to zrihtat je kurac. Njemu so potem vgradil rešetke na okna in prave ventilatorje.

Tega ni malo. V Lj obstajajo bloki, ki so šli čez energetsko sanacijo in imajo iste probleme.

Loh povem še kakšno zgodbo;) Ene so res za zjokat.

rekuperator je prezračevalna naprava s prenosnikom toplote da. Prenaša toploto in hlad (in v določenih primerih vlago) na svež zrak, ki vstopa v bajto.

Če bi hotel prezračevat z isto količino brez rekuperacije ti lahko povem direkt, sem glih računal eno hišo 9x8m 3 štuki.

Torej brez rekuperacije je ventilacijskih izgub 6960 kWh. Recmo cca. 696 l kurilca na leto.
Z 75% rekuperacijo je teh izgub 1740 kWh . To je cca. 175 l olja na leto.

Se prav si prišparal v teoriji 400L olja na leto. Če kuriš kaj cenejšega pa manj.

zlobcek je 14. mar 2014 ob 09:10 izjavil:

rekuperator je prezračevalna naprava s prenosnikom toplote da. Prenaša toploto in hlad (in v določenih primerih vlago) na svež zrak, ki vstopa v bajto.

Če bi hotel prezračevat z isto količino brez rekuperacije ti lahko povem direkt, sem glih računal eno hišo 9x8m 3 štuki.

Torej brez rekuperacije je ventilacijskih izgub 6960 kWh. Recmo cca. 696 l kurilca na leto.
Z 75% rekuperacijo je teh izgub 1740 kWh . To je cca. 175 l olja na leto.

Se prav si prišparal v teoriji 400L olja na leto. Če kuriš kaj cenejšega pa manj.

seveda se pri računanju uporablja marketinške konstante, ki so bolj na debelo namazane, da se vidi kako učinkovit je rekuperator... samo ne vem zakaj si potem odštel 100 litrov olja namesto dodal kakih sto (696-175 = ~500)

enak marketinški vpliv imate očitno na rajo, ki misli da prezračevanje je "rekuperator" oz. da ne gre brez.

pazi, to je 'teoretično'. ker kolikor se spomnim podatkov iz revije, je izmenjave toplote za 300w. ker vsak, ki je malo praktičen mu je jasno da je zrak najslabši možen medij za izmenjavo toplote; če pa je to zrak na zrak pa je katastrofa.
zato teh 15 let povrnitve raje pomnožite s faktor 10 in je recimo doba povrnitve 150 let...

ampak je pa problem, ker se potem ne moreš pred sosedi hvalit kako fensi bajto imaš, ter obenem jamrat kako hudo si zakreditiran...

Utk je 14. mar 2014 ob 18:51 izjavil:

Se pravi, če se greješ na najdražji možni način, se ti povrne v 15 letih, teoretično. Great.
Če se greješ na karkoli drugega kar je dvakrat cenejše od olja, rabiš 30 let.

Tisti, ki si vgradi prezračevanje z rekuperacijo pač ne računa kdaj se mu bo zadeva povrnila. Tudi pri avtu se ti klima in gretje sedežev nikoli ne povrne, pa še vedno velika večina to ima.

Da pa ne bomo preveč izgubljeni med teorijo in prakso, si pa vsak lahko sam pogleda dejanske učinkovitosti rekuperatorjev

http://passiv.de/komponentendatenbank/k...

hooger, je razlika med tem ko točno veš kaj pričakuješ (tvoji primeri), in tem ko te na suho nategnejo (rekuperator).

hayabusa; to pa sploh ne veš kaj rekuperacija in prezračevanje je.

V zacetku teme je prezracevanje z rekuperacijo. Kaj je rekuperacija se pa tudi ve. Kaj si kdo predstavlja pod tem ni pomembno.

zlobcek je 14. mar 2014 ob 23:12 izjavil:

najboljši način trenutno pa je rekuperator...

kaj pa če se vgradi prezračevanje brez rekuperatorja? je to dandanes sploh možno (pišete kot da brez tega ni prezračevanja), in če je, kakšna je potemtakem razlika?

Drugače pa OP in drugi, ki bi vgradili rekuperatorje,

mi mamo v bajti to že ene 10 let. Naša mašina je že mali dinozaver proti novim. Vse je uredu, le problem je v določenih obdobjih vlaga. Pozimi, ko se full kuri je že tko suho, zarad prezračevanja pa vlaga pade tudi na 35%. Jest sicer gledam zdele zamenjavo in bom pomoje kupil poleg svoje še eno za doma.

Z rekuperatorji z vračanjem vlage je zmeri okoli 50%, ne pade pod 45 in ustavi se malo pod 55%, kar naj bi blo idelano.

Da, na tako se računa. Na žalost;)

Jasno, da so z rekuperatorjem še vedno prisotne izgube zaradi prezračevanja. In tudi višje so, kot če ne prezračuješ nič. So pa enake oz nižje, če prezračuješ z odpiranjem oken, kvaliteta zraka pa je boljša. Rekuperacije se v tujini priporoča za kakšne astmatike in ljudi, ki so občutljivi na prah itd.

Drži.

Cevi so vse antistatične. Plast prahu, ki se odloži na ceveh se lahko spiha po parih letih in je spet uredu.

Ne drži. Pri montaži cevi(rezanje na pravo dolžino) se antistatična plast zapeče/odpeče. Nato se plast z leti začne luščiti. Dosedaj videl to še na vseh servisnih posegih. Tisti trgovec, ki bo trdil da so cevi narejene po meri, žal laže.

Kot zanimivost povem eno hecno zgodbo. En model je postavu novo bajto. Na papirju nizkoenergijsko. Ampak mu niso vgradili higrosenzibilnega prezračevanja. To je recimo mikrovent z rešetkami na oknih in nekim odvodnim ventilatorjem, običajno v kopalnicah in kuhinjah, vse skupaj krmiljeno na vlago v objektu. No uglavnem... Vgradili pa so navadne ventilatorje u kopalnici in itak napo v kuhinji. Ko je šlo proti zimi je opazil, da mu teče iz kuhinjske nape in skozi kopalniški prezračevalni kanal voda. In to na jasen dan;)

Kaj se je dogajalo? Jeseni, ko je začel kurit, imamo zunaj nižje temp ampak relativno visoko vlago. Notri kuriš, se pravi je temp. višja in vlaga praviloma nižja. Bajta je bila tolk zadihtana, da je ob delovanju nape vleklo zrak iz kopalniškega spiro kanala in obratno. Ko je bil nekdo u kopalnici, mu je zrak vleklo čez napo. Zunanji hladen zrak pride po kanalu v hišo, se med potjo ogreje in hop, zrak zbezla čez točko kondenzacije in odloži vlago običajno po stenah kanala in tudi na rešetke nape.

In to zrihtat je kurac. Njemu so potem vgradil rešetke na okna in prave ventilatorje.

Ta problem se rešuje na drug način. Si mogoče že slišal za uporabo sifona pri navadni ventilaciji/napi v prostorih z večjo vlažnostjo? Iz sifona se potem samo izpelje kondenzacijski vod. Sama (ne)uporaba rekuperatorja nima direktne povezave. Taki problemi so se in se dogajajo v vseh vrstah gradenj tudi pri pasivnih.

mene pa zanima ali kdo slučajno ve ali je v termitnjakih merjen pretok zraka ter, v kolikor je, na kakšen način je to preneseno v rekuperacijski sistem, delam namreč raziskavo na to temo in v nobenem članku tega nisem zasledila

najlepša hvala