Zakaj stebri daljnovodov klonejo

jest10 je 9. feb 2014 ob 16:56 izjavil:

BlaY0 je 9. feb 2014 ob 16:52 izjavil:

jest10 je 9. feb 2014 ob 16:49 izjavil:

BlaY0 je 9. feb 2014 ob 16:47 izjavil:

Torej kaj bi se zgodilo, če bi 70 km 40 kV daljnovoda izklopil iz omrešja in vanj spustil recimo 20 kV ter na koncu neko breme?

Odvisno kaj je to breme.
Ampak večinoma boš imel po dalnovodu pol manjši tok, kot če bi na isto breme priključil 40kV

Torej daš 2x večje breme. S tem segreješ zajle. Ja ali ne?

In kakšno breme boš ti dajal "na zalogo" v vsako trafo postajo

Ja ali ne???? Ni mi treba odgovarjat na vprašanja z vprašanji!

BlaY0 je 9. feb 2014 ob 16:57 izjavil:

jest10 je 9. feb 2014 ob 16:56 izjavil:

BlaY0 je 9. feb 2014 ob 16:52 izjavil:

jest10 je 9. feb 2014 ob 16:49 izjavil:

BlaY0 je 9. feb 2014 ob 16:47 izjavil:

Torej kaj bi se zgodilo, če bi 70 km 40 kV daljnovoda izklopil iz omrešja in vanj spustil recimo 20 kV ter na koncu neko breme?

Odvisno kaj je to breme.
Ampak večinoma boš imel po dalnovodu pol manjši tok, kot če bi na isto breme priključil 40kV

Torej daš 2x večje breme. S tem segreješ zajle. Ja ali ne?

In kakšno breme boš ti dajal "na zalogo" v vsako trafo postajo

Ja ali ne????

V teoriji ja, v praksi ne.

Jaz bi med vsakima dvema stebroma naredil na žice robote, ki bi delali kot nekakšni brisalci, in bi imeli nameščeno strgalo/grelec/brisalec. Tako bi se med sneženjem/dežom vsake toliko časa vozili in brisali sneg/dež z električnega kabla in s tem preprečevali nastajanje žledu.

BorutK-73 je 9. feb 2014 ob 16:57 izjavil:

einstein :P je 9. feb 2014 ob 13:11 izjavil:

Da ne odpiram nove teme...

Bi se dalo na kakšni strani dobiti pregled nad vsemi daljnovodi, ki potekajo po Sloveniji in njihove napetosti ter izvore?

ELES ima 220 in 400KV zemljevid.
http://www.eles.si/index.aspx
podrobnejši načrti VN omrežja
http://www.eles.si/razvoj-prikljucitev-...

Super! To sem rabil, hvala ;)

Brane22 je 9. feb 2014 ob 16:57 izjavil:

einstein :P je 9. feb 2014 ob 16:26 izjavil:

Seveda in kako/za koliko boš segrel 1m zajle na minusu z močjo 50W? Konica spajkalnika se že dolgo segreva (sicer na višje temp. ampak vseeno), tist 1ml, kolikor ima volumen, pa rabi 5min, da se segreje na 400 stopinj s 50W moči, poglej pa kakšen volumen ima en meter kabla, pa še na mrazu.

Sploh nebi skoraj nič naredil s tako majhno močjo...

Spet bluziž. Konica spajkalnika se segreva dolgo, ker grelec greje veliko več kot konico.

Sploh pa, kot že rečeno, ne rabiš gret veliko in velikokrat. Žled je problem samo v zelo ozkem temperaturnem razponu. Stopinjo ali dve gor ali dol in tega problema ni več.

To sem res pretiraval s spajkalnikom ampak zato, da bi le pojasnil, da to ni tako simple in idealna rešitev, kot se zdi...

BlaY0 je 9. feb 2014 ob 17:01 izjavil:

@Einstein: Torej se bo spremenila upornost in posledično se bo zajla bolj grela?

Upornost zajle se ne glede na napetost ne bo spremenila. O kateri upornosti govoriš?

prox je 9. feb 2014 ob 17:01 izjavil:

Jaz bi med vsakima dvema stebroma naredil na žice robote, ki bi delali kot nekakšni brisalci, in bi imeli nameščeno strgalo/grelec/brisalec. Tako bi se med sneženjem/dežom vsake toliko časa vozili in brisali sneg/dež z električnega kabla in s tem preprečevali nastajanje žledu.

Tut fora ja. V bistvu niti ne bi rabil robotka ampak samo en coil, ki bi sam od sebe šibal po zajli na magnetnem polju?

einstein :P je 9. feb 2014 ob 17:01 izjavil:

Upornost zajle se ne glede na napetost ne bo spremenila. O kateri upornosti govoriš?

Torej ti praviš, da se v nobenem primeru zajla ne bi bolj grela kot se sicer?

Ja ali ne???? Ni mi treba odgovarjat na vprašanja z vprašanji!

Ja, če bi bilo breme dovolj veliko, ja. Ampak enak učinek bi dosegel z višjo napetostjo in pol manjšim bremenom, tako da še vedno ne razumem tvojega nižanja napetosti.

jest10 je 9. feb 2014 ob 17:05 izjavil:

einstein :P je 9. feb 2014 ob 17:01 izjavil:

BorutK-73 je 9. feb 2014 ob 16:57 izjavil:

einstein :P je 9. feb 2014 ob 13:11 izjavil:

Da ne odpiram nove teme...

Bi se dalo na kakšni strani dobiti pregled nad vsemi daljnovodi, ki potekajo po Sloveniji in njihove napetosti ter izvore?

ELES ima 220 in 400KV zemljevid.
http://www.eles.si/index.aspx
podrobnejši načrti VN omrežja
http://www.eles.si/razvoj-prikljucitev-...

Super! To sem rabil, hvala ;)

Če imaš denar(ali pa če boš dovolj dolgo prosjačil), se obrni sem da dobiš polni dostop. Pa si lahko ogledaš celotno omrežje, ne samo 110+kV

O, super! Sploh nisem vedel, da kaj takega obstaja. Lepo, hvala

BlaY0 je 9. feb 2014 ob 17:03 izjavil:

prox je 9. feb 2014 ob 17:01 izjavil:

Jaz bi med vsakima dvema stebroma naredil na žice robote, ki bi delali kot nekakšni brisalci, in bi imeli nameščeno strgalo/grelec/brisalec. Tako bi se med sneženjem/dežom vsake toliko časa vozili in brisali sneg/dež z električnega kabla in s tem preprečevali nastajanje žledu.

Tut fora ja. V bistvu niti ne bi rabil robotka ampak samo en coil, ki bi sam od sebe šibal po zajli na magnetnem polju?

einstein :P je 9. feb 2014 ob 17:01 izjavil:

Upornost zajle se ne glede na napetost ne bo spremenila. O kateri upornosti govoriš?

Torej ti praviš, da se v nobenem primeru zajla ne bi bolj grela kot se sicer?

Seveda bi se - pri večjem toku. Ampak tega z nižanjem napetosti ne boš dosegel, kot si predlagal. Eno bi bilo, da se zveča obremenitev daljnovoda (recimo, da vsi, ki so na enak odjem priklopljeni vklopijo vse porabnike v hiši), drugo pa višanje napetosti, kar v praksi ne bi šlo, ker bi skurilo vse porabnike v domovih.

Invictus je 9. feb 2014 ob 17:08 izjavil:

Daljnovodi oz. vodniki so preračunani na nazivno napetost in nazivni tok.

Vse ostale blodnje tukaj so samo ZF.

Kable v zemljo, pa mirna bosna ... Pa še superprevodniki so lahko ...

Kolikokrat so se nam pa stebri podrli v vseh teh letih? Pa če pogledaš 15× večjo ceno za kablovod...

BlaY0 je 9. feb 2014 ob 17:11 izjavil:

Ja, ampak preračunani so na čim manjše izgube. Torej če podreš ravnovesje, dobiš izgube, te izgube pa se odražajo v gretju kabla. Ta pa hočemo, če želimo stopiti led ane.

Samo z manjšanjem napetosti ne boš povečal toka in izgub. Vsaj ne s takim načinom, kot nam ga razlagaš

jest10 je 9. feb 2014 ob 17:12 izjavil:

BlaY0 je 9. feb 2014 ob 17:11 izjavil:

Ja, ampak preračunani so na čim manjše izgube. Torej če podreš ravnovesje, dobiš izgube, te izgube pa se odražajo v gretju kabla. Ta pa hočemo, če želimo stopiti led ane.

Samo z manjšanjem napetosti ne boš povečal toka in izgub. Vsaj ne s takim načinom, kot nam ga razlagaš

OK, se udam. Prav.

einstein :P je 9. feb 2014 ob 17:14 izjavil:

BlaY0 je 9. feb 2014 ob 17:11 izjavil:

Ja, ampak preračunani so na čim manjše izgube. Torej če podreš ravnovesje, dobiš izgube, te izgube pa se odražajo v gretju kabla. Ta pa hočemo, če želimo stopiti led ane.

Seveda, zamenjaš 70km kablov s tanjšimi kabli, ki se bodo (če bo dovolj obremenitve na strani odjemalcev) greli, toplotne izgube pa nas bodo spremenile v najbolj potratno (ne-eko) državo na svetu... Pa poleti bo še večji problem...

Nikjer nisem omenjal menjave kablov s tanjšimi. OK, ste me prepričali oziroma naučili.

BlaY0 je 9. feb 2014 ob 17:16 izjavil:

einstein :P je 9. feb 2014 ob 17:14 izjavil:

BlaY0 je 9. feb 2014 ob 17:11 izjavil:

Ja, ampak preračunani so na čim manjše izgube. Torej če podreš ravnovesje, dobiš izgube, te izgube pa se odražajo v gretju kabla. Ta pa hočemo, če želimo stopiti led ane.

Seveda, zamenjaš 70km kablov s tanjšimi kabli, ki se bodo (če bo dovolj obremenitve na strani odjemalcev) greli, toplotne izgube pa nas bodo spremenile v najbolj potratno (ne-eko) državo na svetu... Pa poleti bo še večji problem...

Nikjer nisem omenjal menjave kablov s tanjšimi. OK, ste me prepričali oziroma naučili.

Kaj pa je potem tole:

Ja, ampak preračunani so na čim manjše izgube. Torej če podreš ravnovesje, dobiš izgube, te izgube pa se odražajo v gretju kabla. Ta pa hočemo, če želimo stopiti led ane.

BorutK-73 je 9. feb 2014 ob 17:17 izjavil:

SaXsIm je 9. feb 2014 ob 16:40 izjavil:

Po drugi strani gre v zemlji kablovod. Kabel je skupek večih vodnikov, ki so med seboj ločeni - izolirani, a še vedno združeni v isti kabel. Zaradi velike bližine posameznih vodnikov prihaja do različnih električnih pojavov, eden izmed njih je kapacitivnost, ki je v tem primeru nezaželen pojav, saj povzroča izgube. Te izgube se potem tako in drugače kompenzirajo, vendar tudi te kompenzacije pomenijo precejšnje stroške. Tako da dati kabel v zemljo ni tako trivialno, kot si vi predstavljate.

Eno vprašanje srednješolca:
Ker je problem v kablovodu kapacitivnost, bi se dalo vsak fazo posebej zakopat, recimo na meter razdalje? In bi praktično imeli isto traso kot je zdaj, ampak v zemlji.
Naprimer Premogovnik Velenje dobiva vso elektriko v kablovodih (seveda DV ni mogoč v rovih in jaških) in poraba je kar velika.

Problem je kapacitivnost proti zemlji.

BlaY0 je 9. feb 2014 ob 17:19 izjavil:

OK, razmišljam naprej. Več daljnovodov ali pa vsaj več vodnikov za napajanje istega mesta, manjši premer vodnikov (zajl). Ko pride do take situacije, izmenično izklapljaš dalnovode, tako da pustiš pri "življenju" samo enega naenkrat. S tem se breme na daljnovod poveča in posledično se žice grejejo...

Predrago (cene do neba) in kot, da bi delal vesoljsko ladjo, pa če bi razdelil na več tanjših, bi bilo za enega samega precejšen problem prenašati vso to moč.

OK, razmišljam naprej. Več daljnovodov ali pa vsaj več vodnikov za napajanje istega mesta, manjši premer vodnikov (zajl). Ko pride do take situacije, izmenično izklapljaš daljnovode (vodnike), tako da pustiš pri "življenju" samo enega naenkrat. S tem se breme na daljnovod poveča in posledično se žice grejejo...

In zakaj bi postavljal kup poddimezjoniranih DV Brezvezen ogromen strošek.

einstein :P je 9. feb 2014 ob 17:23 izjavil:

Predrago (cene do neba) in kot, da bi delal vesoljsko ladjo, pa če bi razdelil na več tanjših, bi bilo za enega samega precejšen problem prenašati vso to moč.

Zakaj misliš da je cena do neba? Že zdaj imamo dvojno vpetje se pravi lahko dobivamo štrom z dveh ali celo treh koncev. To drugo je pa stvar izračunov. Na podlagi števila vodnikov in porabe na koncu se izračuna interval izklapljanja/gretja.

Mi smo pa zdaj dopustili, da sta do Postojne padli obe povezavi vsaj za en mesec. A je to bolje?

jest10 je 9. feb 2014 ob 17:26 izjavil:

OK, razmišljam naprej. Več daljnovodov ali pa vsaj več vodnikov za napajanje istega mesta, manjši premer vodnikov (zajl). Ko pride do take situacije, izmenično izklapljaš daljnovode (vodnike), tako da pustiš pri "življenju" samo enega naenkrat. S tem se breme na daljnovod poveča in posledično se žice grejejo...

In zakaj bi postavljal kup poddimezjoniranih DV Brezvezen ogromen strošek.

Glej, ne vem zakaj? O čem pa govorimo? Zato verjetno, da lahko zagotavljaš štrom v vseh pogojih. To je cilj. Niti ne pravim da bi jih bilo treba postavljati več kot jih imamo, mogoče kvečjemu tam kjer ni backup-ov.

OK, torej bolje imeti distribucijsko omrežje takšno kot je bilo zastavljeno zdaj, pa se zadeve bolj zavaruje (pri zavarovalnici) al kaj? OK, naj pade, saj bo krila zavarovalnica ampak še vedno bomo porabili čuda časa za izvedbo te sanacije. Čas je pa tudi denar.

Aja? Ti pa zihr nisi iz Postojne? Če ne bi malo drugače razmišljal. Mislim, da bi se glede na trenutno situacijo splačalo in povrnilo v 10 letih.

Ti bi na kocko postavil gospodarstvo celega mesta, zato ker je dodaten daljnovod drag?

In zakaj bi postavljal kup poddimezjoniranih DV Brezvezen ogromen strošek.

Glej, ne vem zakaj? O čem pa govorimo? Zato verjetno, da lahko zagotavljaš štrom v vseh pogojih. To je cilj. Niti ne pravim da bi jih bilo treba postavljati več kot jih imamo, mogoče kvečjemu tam kjer ni backup-ov.

Poddimenzjoniran DV ti ne bo nudil backupa.

BlaY0 je 9. feb 2014 ob 17:39 izjavil:

Aja? Ti pa zihr nisi iz Postojne? Če ne bi malo drugače razmišljal. Mislim, da bi se glede na trenutno situacijo splačalo in povrnilo v 10 letih.

Ne, nisem iz postojne, vem pa točno, kako je, če ni elektrike en teden, pa ni tako hudo, to se v glavnem zaradi recesije obupani (predvsem starejši) ljudje pritožujejo, ker se jim zdi, da gre že vse skupaj k vragu, ampak ne moremo pa reči, da se to dogaja vsako leto. Madona, saj ne bodo crknili, če bodo v 30ih letih en teden brez štroma. Po dnevniku pa poveličujejo zadevo, kot da bi ljudje ostali brez hrane, prebivališča in še plače povrh, ravno tako zgleda. To je treba pa ja razumet, da se take stvari zgodijo.

Glede daljnovoda, saj ne, da bi bil še enkrat dražji tudi, kar se vzdrževanja tiče. Pa preprosto ni tako enostavno, kot si misliš.

Ti bi na kocko postavil gospodarstvo celega mesta, zato ker je dodaten daljnovod drag?

Ajde, plačaj pa bodo naredili po tvoje, pa še vzdrževanje vseh potrebnih sistemov plačuj potem...

prox je 9. feb 2014 ob 17:46 izjavil:

@einstein :P
Včasih je naj preprostejša rešitev najboljša. Kmečka logika

Saj tisto z indukcijsko zanko obstaja že vrsto let in je tudi dobro razvito, verjetno bi dosti večje težave prišle na dan s pridobivanjem moči direktno iz daljnovoda na enega majhnega robotka

bluefish je 9. feb 2014 ob 17:25 izjavil:

O pa je, še kako.

Težje kot en robotek ki se lahko premika le med dvema stolpoma? Ne vem no.

Robot sestavljen iz dveh delov (trup) povezanih z zglobom. Oba trupa sta cevasta, notri pa nekaj podobnega rezalniku navojev - za led 'odstružit'). Udpirata se lahko tako na gor kot na dol - varianta širokih klešč. Ko prvi del trupa naleti na oviro (vpenjalo) se zadnji del trupa odpne, zaniha na drugo stran ovire (vpenjala)... pol pa vajo ponovi še prvi del trupa. In gremo dalje.

Napajanje pa brezžično... tko k nexus.

Po mojem ni nemogoče.

Če imaš recimo 3, potem dimenzioniraš tako, da se dva, če enega ven vrže, ne grejeta, če pa vržeš ven dva pa se preostali začne greti. Ne vidim problema?

BlaY0 je 9. feb 2014 ob 18:03 izjavil:

Če imaš recimo 3, potem dimenzioniraš tako, da se dva, če enega ven vrže, ne grejeta, če pa vržeš ven dva pa se preostali začne greti. Ne vidim problema?

Jaz ga.
Pa tudi ti bi ga, če ne drugega, ko bi ti napetost v štekarju nihala recimo med 150 in 240V

bluefish je 9. feb 2014 ob 18:04 izjavil:

Feler te ideje je v teži robota, ki bi se obešal na kable. Poleg vsega tovrstno premikanje še nekako deluje v laboratorijskih oziroma nasploh predvidljivih pogojih - v naravi tega nimaš.
Tu je še sama nabavna cena, stroški vzdrževanja,...

Smo še v območju ZF?

Z razvojem bi se teža ziher tudi zmanjšala. Prvi prototipi bi pa bili seveda težki. Še vedno pa vprašanje če težji od uničujočega žleda (a ni nekdo na prejšnji strani naračunal 5kg/m?).

Cena? Ja sej, ZF.

Pa še vprašanje - Kdo bo pa robotka spucal (žled)?

a ni nekdo na prejšnji strani naračunal 5kg/m?

če je 2cm debela pletenica, potem je 2.4kg, kar sem prejle računal...