Protest proti zakonu 18. januarja 2014 v Ankari.
vir: GuardianV sredo je namreč spodnji dom turškega parlamenta, v katerem ima Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) vladajočega premierja absolutno večino, potrdil zakon, ki Turčijo približuje Kitajski. Vladno Predsedstvo za telekomunikacije (TIB) ima namreč pooblastila, da zahteva blokado dostopa do strani, za katere oceni, da kršijo zasebnost ali so žaljive. Pod to zelo elastično definicijo pa je mogoče stlačiti marsikaj, kar režimu ni pogodu. Prav tako bo TIB lahko brez sodne odredbe od ponudnikov dostopa do interneta zahteval prometne podatke in vsebino komunikacije njihovih strank - te podatke bodo morali hraniti vsaj dve leti.
Organizacija za varnost in sodelovanje (OVSE) je dejala, da nova pooblastila za TIB pomenijo, da bodo lahko zbirali podatke o vseh turških uporabnikih interneta brez omejitev, uporabniki pa ne bodo nikoli vedeli, kaj in kdaj se zbira. Pravi panoptikon torej. Zakon bo začel veljati, ko ga podpiše turški predsednik.
Odziv iz Evrope je precej mlačen, čeprav so nekaj besed o novi zakonodaji izrekli evropski poslanci. Dejstvo pa je, da bo morala Turčija zakonodajo precej popraviti, če se bo želela resno pogajati o vstopu v EU. Turška vlada očitke zavrača in trdi, da imajo v Turčiji višjo stopnjo svobode tiska kot v številnih drugih državah po svetu.
Že dandanes pa situacija ni rožnata. Spletna stran Engelliweb navaja, da je bilo do začetka meseca v Turčiji blokiranih 40.500 spletnih strani. V preteklosti so v Turčiji že blokirali YouTube, WordPress, DailyMotion in Vimeo. Številne strani s tujimi novicami so nedostopne, neposlušni novinarji ali zgolj tviterji pa so že bili obsojeni na zaporne ali pogojne kazni.