» »

JEK 2

JEK 2

Temo vidijo: vsi
««
12 / 14
»»

DamijanD ::

dore2: kje/kako dejansko reciklirajo lopatice vetrnih elektrarn?

zmist ::

dore2 je izjavil:

kajti enaka količina hidroelekrarn za enako količino elektrike nas pride 1,5 milijardi


Omg... seveda, tebi je bolj ekolosko poplaviti vse slovenske doline kot en dodaten blok v Krskem.

In pa seveda, ker politiki kradejo, je nujno, da smo brez. Da ne bojo kradli. Malo zmesana logika.

DamijanD je izjavil:

dore2: kje/kako dejansko reciklirajo lopatice vetrnih elektrarn?

Nikjer. Trajen odpadek.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: zmist ()

BigWhale ::

Veternice, solarne elekrarne in hidro elektrarne so tukaj precej off-topic.

DamijanD ::

Zmist: tako tudi jaz vem, ampak dore2 je tako prepričan o tem, da me zanima kakšen dokaz o tem.

telexdell ::

multivac je izjavil:

telexdell je izjavil:

multivac je izjavil:

Parovod 600C in 300 bar, iz jekla??

Koliko pa misliš, da je temperatura pregrete pare v TEŠ?. Pa kakšni so tlaki te pare na poti od kotla do turbine?

PS ima pa cev parovodaq plašč debeline nekaj cm.


Jz sem imel v mislih bolj 400C in 100 bar. 600C je že v rangu temrične obdelave jekla.

TCR = 374 °C; pCR = 22.1 MPa
https://www.nuclear-power.com/nuclear-p...

220bar, 374C za superkritični reaktor.
Sicer sem videl, da so neki dizajni za 600C.

Whatever.

NEK zaradi varnosti deluje na nižjih temperaturah in nižjih tlakih. Npr. za TEŠ pa velja:
Sveža para – tlak/temperatura bar/°C 275/600
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.

PrimozR ::

dore2 je izjavil:

Seveda ne. Caveats da bi vso energijo (100 % energije) proizvajali samo z soncem je trenutno shranjevanje energije in to sem ti tudi jasno povedal. Ampak 25 % sončne energije pa lahko imamo brez da povečamo shranjevalne kapacitete v Sloveniji (imamo črpalno hidroelkrno Avče za storage), kar skupaj z prilagajanjem ostalih elektrarn gre skozi brez problema. Simulacije so bile narejene in so jasne. Do 25 % lahko gremo trenutno. Danes smo z sončnimi na 2 %. Ko se bo storage pocenil, takrat lahko gremo na višje deleže od 25 %.

Urlpls na simulacije. Kako se bo storage pocenil, črpalne hidroelektrarne znamo postavljati že desetletja (case in point, Avče). Ideje z battery storage so pa itak smešne - poračunaj si, koliko mesecev proizvodnje baterij potrebuješ danes, da v baterije daš en dan Krškega. Jaz sem si, pa cifre niso ugodne (žal sem že pozabil točne, ampak mislim da je ranga enega leta proizvodnje Tesle za en dan proizvodnje elektrike Krškega). Nekega drastičnega preskoka v količini energije, ki jo je moč shraniti v baterijah, pa itak ni bilo. Stalno se izboljšuje, ampak počasi, zvezno.

dore2 je izjavil:

Tudi z plinom si lahko CO2 nevtralen oziroma celo CO2 negativen: bioplin. Sicer pa ne štekaš pointa zgleda (ali pa se neumnega delaš, kar je še huje). Point je da če bi z plinskimi proizvedel manj kot 10 % vse energije (bi bilo samo za backup), potem CO2-ja ni bo kaj dosti (plin že sam po sebi proizvede precej manj CO2-ja na kilovatno uro v primerjavi z premogom ali nafto). Ampak lahko gremo še korak naprej: bioplin. V Sloveniji imamo zadosti smetišč kjer lepo veselo metan uhaja v ozračje (metan se pač producira naravno pri razkroju ogranske mase). Metan je 84 krat večji toplogredni plin od CO2-ja, torej se nam ga mnogo bolj splača zajeti in skuriti za proizvajanje elektrike. Take zadeve delujejo povsod po svetu in celo v Sloveniji (Snaga). Za teh bogih 10 % letne proizvodnje elektrike pa imamo več kot zadosti smetiščnega plina (metana), ter ostale organske mase. Link:
https://www.vokasnaga.si/odlaganje-odpa...

CO2-ja imamo že zdaj preveč. Torej se ne delam neumnega, dodatnega CO2-ja ne potrebujemo, kvečjemu ga moramo še zmanjševati. Zato pa pravim malo != nič. Ker tudi nič ni dovolj, spraviti ga bomo morali v negativo.
Glede metana sem podobno že napisal v odgovoru, zakaja nimamo sežiganja odpadkov (in kako zgrešeno je to). Sicer pa smetišča, a zato Nemci gradijo plinovod iz Rusije? Zakaj ne bi potem raje pobirali plin iz smetišč, če ga je dovolj?

dore2 je izjavil:

1. Kot sem povedal: jedrske elektrarne MORAŠ poganjati 24/7, drugače jim še dodatno zjebeš že tako slabo ekonomiko(ker jedrska je blazno draga za postavitev, ter relativno poceni za obratovanje). Že če je jih poganjaš 24/7 je ekonomika jedrskih slaba (5x dražja energija od hidro), če pa jih poganjaš samo občasno oziroma jim proizvodnjo občasno znižuješ je pa ekonomika ŠE SLABŠA. Torej iz slabe na še slabšo.
2. Seveda sem slišal za SMR-je, še vedno ne razrešijo problema ekonomike opisanega pod točko 1.
3. Glede plinskih: že razloženo zgoraj v tem komentarju.

To, da jih moraš pognajati 24/7 pri tebi izpade kot minus. Pa itak, kot sem že rekel, zakaj ne bi stabilnega, CO2 nevtralnega vira energije kjer lahko po želji prilagajaš moč, ki jo generira, poganjal 24/7? Menda je to samoumevno. Zakaj se sploh pogovarjamo o tem??
Seveda razrešijo, ker jih sestavljaš in refuelaš v tovarni, kjer imaš 'serijsko proizvodnjo', ker so manjši, in je tako posamezen kos cenejši, narediš jih več (manj custom kosov), ker je zadeva zaprta enota, ki zahteva bistveno enostavnejšo zgradbo, v katero jo postaviš, lažji je prevoz, itd. Sicer so to predvidevanja, kako bo s tem bomo pa videli, ko bodo dejansko izdelani.

dore2 je izjavil:

1.Malo seveda ni enako nič, ampak če bi imel plinsko samo za backup in bi z njo samo dopolnjeval zimski izpad sončnih in kakšne špice, potem bi z njo proizvedel mogoče 10 % vse energije, kar pomeni relativno zelo malo CO2-ja. Ampak lahko je NIČ. Oziroma še manj kot nič. Kako? Bioplin. Če skuriš metan ki se sporošča imaš negativni CO2 odtis pri kurjenju, ker metan je 84 večji toplogredni plin od CO2-ja, energijo pa dobiš gratis.
2. Stokrat raje odlagališče neškodljivih lopatic vetrnic kot pa jedrski odpadki ki bodo smrtno nevarni še 10 tisoče let! Trajno odlaganje jedrskih odpadkov še nikjer na svetu ni rešeno, pa tudi ko in če bo, bo takšno odlaganje blazno drago, z dodanimi nevarnostmi seveda (pride potres and then you are fucked).
3. Lopatice vetrnih turbin se lahko reciklirajo: če ne drugega se jih lahko preprosto zmelje in dodaja za polnilo plastiki pri izdelavi novih izdelkov (gratis je da na ta način izboljšaš lastnosti plastike), lahko jih dodajaš tudi mavčnim ploščam, asfaltu, betonu in podobno.

4. Izrabljene panele se tudi reciklira:
https://reneweconomy.com.au/australias-...

Glede reciklaže lopatic bom napisal na dnu, da bo malo bolj ločeno (da se ne izgubi v poplavi teksta).

Zakaj bi pa imel odpadke, ki so nevarni na 10-tisoče let? To, kar imamo zdaj, pač 'pokurimo' v breeder reaktorjih. Ostane pa nekaj, kar je malce bolj nevarno par 100 let.
Less long-lived waste. LFTRs can dramatically reduce the long-term radiotoxicity of their reactor wastes. Light water reactors with uranium fuel have fuel that is more than 95% U-238. These reactors normally transmute part of the U-238 to Pu-239, a long-lived isotope. Almost all of the fuel is therefore only one step away from becoming a transuranic long-lived element. Plutonium-239 has a half life of 24,000 years, and is the most common transuranic in spent nuclear fuel from light water reactors. Transuranics like Pu-239 cause the perception that reactor wastes are an eternal problem. In contrast, the LFTR uses the thorium fuel cycle, which transmutes thorium to U-233. Because thorium is a lighter element, more neutron captures are required to produce the transuranic elements. U-233 has two chances to fission in a LFTR. First as U-233 (90% will fission) and then the remaining 10% has another chance as it transmutes to U-235 (80% will fission). The fraction of fuel reaching neptunium-237, the most likely transuranic element, is therefore only 2%, about 15 kg per GWe-year.[52] This is a transuranic production 20x smaller than light water reactors, which produce 300 kg of transuranics per GWe-year. Importantly, because of this much smaller transuranic production, it is much easier to recycle the transuranics. That is, they are sent back to the core to eventually fission. Reactors operating on the U238-plutonium fuel cycle produce far more transuranics, making full recycle difficult on both reactor neutronics and the recycling system. In the LFTR, only a fraction of a percent, as reprocessing losses, goes to the final waste. When these two benefits of lower transuranic production, and recycling, are combined, a thorium fuel cycle reduces the production of transuranic wastes by more than a thousand-fold compared to a conventional once-through uranium-fueled light water reactor. The only significant long-lived waste is the uranium fuel itself, but this can be used indefinitely by recycling, always generating electricity.
If the thorium stage ever has to be shut down, part of the reactors can be shut down and their uranium fuel inventory burned out in the remaining reactors, allowing a burndown of even this final waste to as small a level as society demands.[53] The LFTR does still produce radioactive fission products in its waste, but they don't last very long - the radiotoxicity of these fission products is dominated by cesium-137 and strontium-90. The longer half-life is cesium: 30.17 years. So, after 30.17 years, decay reduces the radioactivity by a half. Ten half-lives will reduce the radioactivity by two raised to a power of ten, a factor of 1,024. Fission products at that point, in about 300 years, are less radioactive than natural uranium.[54][55] What's more, the liquid state of the fuel material allows separation of the fission products not only from the fuel, but from each other as well, which enables them to be sorted by the length of each fission product's half-life, so that the ones with shorter half-lives can be brought out of storage sooner than those with longer half-lives.

Proliferation resistance. In 2016, Nobel Laureate physicist Dr Carlo Rubbia, former Director General of CERN, claimed a primary reason for the United States cutting thorium reactor research in the 1970s is what makes it so attractive today: thorium is difficult to turn into a nuclear weapon.[56][unreliable source?]
The LFTR resists diversion of its fuel to nuclear weapons in four ways: first, the thorium-232 breeds by converting first to protactinium-233, which then decays to uranium-233. If the protactinium remains in the reactor, small amounts of U-232 are also produced. U-232 has a decay chain product (thallium-208) that emits powerful, dangerous gamma rays. These are not a problem inside a reactor, but in a bomb, they complicate bomb manufacture, harm electronics and reveal the bomb's location.[57] The second proliferation resistant feature comes from the fact that LFTRs produce very little plutonium, around 15 kg per gigawatt-year of electricity (this is the output of a single large reactor over a year). This plutonium is also mostly Pu-238, which makes it unsuitable for fission bomb building, due to the high heat and spontaneous neutrons emitted. The third track, a LFTR doesn't make much spare fuel. It produces at most 9% more fuel than it burns each year, and it's even easier to design a reactor that makes only 1% more fuel. With this kind of reactor, building bombs quickly will take power plants out of operation, and this is an easy indication of national intentions. And finally, use of thorium can reduce and eventually eliminate the need to enrich uranium. Uranium enrichment is one of the two primary methods by which states have obtained bomb making materials.[8]

Liquid fluoride thorium reactor @ Wikipedia

Potres? Rly? Kdaj je kakšen potres že naredil štalo v Skandinavksem gorstvu? Pač, staro, zelo stabilno gorstvo pa to. Tudi če bi že 'metali stran' povsem uporabno gorivo in ga zakopavali globoko pod zemljo, imamo ta problem tehnično rešen.

dore2 je izjavil:

Ja, pišeš floskule. To hidroelekrarne pomorijo reke so nič drugega kot floskule, ker dejstvo je da to ne drži. To je podobno kot da bi jaz sedaj napihoval Černobil ali Fokušima nesrečo, ampak je ne bom, zato ker nisem debil kot si ti. Vsaka energija ima določen vpliv na okolje, taka brez tega ne obstaja. Na nas kot civilizaciji pa je da izberemo tako ki je naboljši komporomis med ceno in okoljskim vplivom. In hidro energija je ena najboljših vrst energij kar se tega tiče, štrom iz njih izredno poceni (30 EUR na MWh, kar je več kot 3x ceneje kot teš6, ter okoli 5x ceneje od napovedane ekonomike JEK2), izredno čist, vpliv na okolje pa minimalen.

A kar sem linkal videov si si pogledal? Kjer se lepo vidi, koliko mulja, hranil, lesa, proda, itd., se zatakne za jezom? Kako učinkovit je jez po nekaj desetletjih, ko se bazen za njim zapolne z vsem drugim, kot vodo? Pa vseeno, še enkrat:

2:39:





Sej načeloma je hidro super, precej boljša in zanesljiva od sonca in vetra, ampak žal imamo (tehnično) boljše rešitve, ki imajo manjši vpliv na okolje... Trenutno je jedrska najboljši kompromis med vplivom na okolje in ceno. Tudi če je dražja, enostavno ima tako majhen vpliv na okolje, da žal ne moremo mimo. Sem prvi v vrsti, da gremo naprej s čim drugim, ampak še nihče mi ni neizpodbitno pokazal, kaj bi to doseglo in kako. Dekarbonizacija družbe žal ne bo poceni oz. ne bo zastonj. Treba bo požreti, da bo kaj tudi dražje.

dore2 je izjavil:

Torijski reaktorji so vsekakor perspektivna tehnologija v bodočnosti, vendar do komercialne uporabe bo minilo verjetno še vsaj pol stoletja. Sicer pa saj jaz nisem proti jedrski energiji kot taki, KO in ČE bodo jedrske lahko proizvajale štrom po 30 EUR na MWh tako kot to počnejo Hidro, vetrne in sončne takrat jih bom vsekakor podrl. Sedaj pa ko proizvajajo štrom po 100 do 150 EUR na MWh pa ne hvala. Nihče si ne želi 3x večje cene položnice za elektriko, upam da se to vsi strinjamo.

https://www.livescience.com/china-creat...
Welcome to 2075.

Also:
Terrestrial Energy @ Wikipedia
TerraPower @ Wikipedia - Backing by Bill Gates & Warren Buffet

Pa še PWR SMR: NuScale Power @ Wikipedia


Sem pa že napisal, nizka cena ni in NE MORE biti edini faktor pri odločitvi za generiranje elektrike. Ker če je to tako pomemben faktor, potem postavimo še eno termoelektrarno. Ni čista, je pa POCENI! Sicer pa, smiselno, lepo da boš podiral jedrske, ko bodo poceni :D
Ne, ne želimo višjih položnic, zato pa smo ZA jedrsko. QED, Francija.

dore2 je izjavil:

Ne, bankorotiranja zaradi jedrske energije ne rabimo. Stabilno elektriko imamo lahko tudi z kombinacijo hidro 70 %, sočne 10 %, vetrne 10 %, 10 % plinska in ostalo, ampak imamo tako energijo po 5 do 10x nižji ceni. Gospodarstvo bo mnogo bolje fukcioniralo če bo cena elektrike nizka, kar pomeni če hočemo poceni elektriko, potem da jedrska NI OPCIJA.

Še vedno nisi podal backupa za teh 5 do 10-krat trditve. Glede cene sem napisal že zgoraj. Pa CO2 pa to.

dore2 je izjavil:

Elektrika bo stabilna tudi z kombinacijo hidro 70 %, sočne 10 %, vetrne 10 %, 10 % plinska in ostalo, ampak imamo tako energijo po 5 do 10x nižji ceni. Primerjava z kolesom pa je totalno zgrešena, vsaka stvar za svoj namen pač. Kolo je super za razdalje po mestu. Podatki pa kažejo da je kar polovica vseh poti z avtom krajša od 5 milj, kar bi se brez problema opravilo z kolesom (električnim ali navadnim).

Tako je, vsaka stvar ima svoj namen. Zato sem te pa vprašal, kako greš na morje, ne kako greš v trgovino.

dore2 je izjavil:

Mešaš pojme, uničevanje okolja in slabša estetika sta dva različna pojma. Slabša estetika za določen procent ljudi je manjhna cena za plačat glede na to da dobiš poceni in čisto elektriko. Sicer pa kaj je narobe z estetiko sončnih panelov, meni zgledajo prav kul. Dobro pri vetrnicah še razumem da nekatere estetsko motijo (ne vse tho, marsikomu tudi zgledajo ok). Delajo zdraho v omrežju, ampak ta zdraha je manageable (vse do 25 % nestanovitnih virov v omrežju), in to je majhna cena za plačilo glede na to da dobiš poceni in čisto elektriko.

Ne, ne mešam, samo dodajam pointe :P
Estetika sončnih panelov je pa problematična predvsem z vidika, da je stran metanje denarja za nekaj, kar daš na streho :P

dore2 je izjavil:

Želiš razmeti ali bi rad zajebaval brez smisla? Če želiš razumeti ti bom napisal na kratko: 1. Proizvodna cena elektrike v Nemčiji je še vedno relativno nizka, Nemčija se je pač odločila elektriko obremeniti z davki (politična odločitev pač). 2.Nemčija mora še odplačati tiste 20 letne pogodbe za nazaj takrat ko je bila sončna energija še draga. Današnje sončne in vetrne so izredno poceni, ni pa nobena skrivnost da 10 let nazaj pa niso bile. Žal so se pogodbe o dogovorjeni ceni okupa sklepale za 20 let vnaprej. Nemška elektrika brez davkov je relativno poceni:

Iz tegale tvojega linka vidim, da je cena elektrike (pred davki) še vedno višja kot v Franciji, obenem pa BISTVENO manj čista. Ker pač plin+premog. Pa potencialno bistveno bolj nestabilna. Kako je to potem bolje od jedrske?

dore2 je izjavil:

Narobe ugibaš glede mene, ne delam v javni upravi. Delam kot inženir strojništva v razvojnem oddelku. Sicer pa je to AD HOMINEM logični fail(napadaš mene kot osebo, ne pa mojih argumentov zato ker ti je tvojih argumentov preprosto zmanjkalo). Če nimaš vrta daš pač baterijo tja kjer imaš prostor, kakšno čudno vprašanje je to? Zdi se mi kot da postavljšaš vprašanja brez smisla ne zato da bi zadevo razumel, ampak zato da lahko zajebavaš. Streha manjša? Povprečno gospodinjstvo porabi 3600 kWh na leto, za kar potrebuješ 12 kvadratnih metrov strehe (to je 3m krat 4 metre da si lažje predstavljaš). 99 % hiš ima večjo streho od tega. Da bi podjetja steral iz države pa je tvoj STRAWMAN (moraš biti res debil da strawmena vlečeš v debati ven). Kaj naredi podjetje z proizvodno dejavnostjo: če ima možnosti si postavi sončno elektrarno za delno samooskrbo, that's it.

O buhu, bogi revež, ad hominem...
...ampak je ne bom, zato ker nisem debil kot si ti.

In še malo nižje:
Otherwise da bomo pa ostali zaradi tvoje kretenske miselnosti...

Sicer pa, zanimivo, sem po eni strani presenečen, po drugi strani pa (glede na to, kar poznam ljudi s takšnim profilom), niti ne. Pa ni ad hominem, bolj vprašanje, da vidim, kako človek razmišlja. Ker se zelo radi dandanes v debate mešajo ljudje, ki o področju nimajo pojma. No, navsezadnje sem to tudi jaz, ker sem samo prebral par stvari na internetu in zdaj tukaj o tem pametujem. Ampak meni niti ni problem to priznati pa z veseljem sprmeenim mnenje, če mi kdo jasno in glasno, s ciframi (ne z nabijanjem '20 MILIJARD!!!' in '5x do 10x!!!') pokaže, kje in kako se motim.

dore2 je izjavil:

V oblaćnem vremenu imaš nekaj manjšo proizvodnjo, kar rešiš tako da postaviš nekaj solarnih panelov več ter zadevo shranjuješ v črpalni hidroelerkarni (črpaš vodo na hrib ko je presežek energije na sončen dan, ter jo furaš v dolino in proizvajaš štrom ko štrom rabiš (na oblaćen dan recimo).

A to deluje tudi na sezonskem nivoju? Torej da poleti črpaš vodo, da jo pozimi koristiš? Kaj pa narediš z izhlapevanjem vode v zgornjem bazenu?

dore2 je izjavil:

Imaš v mislih vodik? Problem vodika je majhen izkoristek v pretvorbi v vodik in nazaj v elektriko (okoli 30 do 40 % je skupen izkoristek, medtem ko je izkoristek črpalne hidro okoli 80 %). Seveda pa če nimaš nikjer nobenega primernaga hriba za črpalno hidro, potem pač si primoran uporabiti vodik.

Ne. Plin Zemeljski plin, ki prihaja po plinovodih in ga skladiščijo v rezervoarjih. Sem ti dal zraven link, poslušaj ga. Ne samo nabijati v kontra, brez da pogledaš stvari, ki ti jih linkam.
Vodik bi bil potencialno uporaben za določene segmente, če (oz. ko?) bi imeli obilici gas cooled oz. molten salt reaktorjev, kjer so obratovalne temperature bistveno višje, kot pri PWR-jih. S tem bi odpadno toploto lahko uporabili za industrijske procese (npr. metalurgijo, da bi plavž ogrevali s staljeno soljo), izkaže se pa, da je najbolj učinkovit način vodika prav tako pri visoki temperaturi. Torej bi ti molten salt reaktor, poleg čist elektrike (z minimalno kratkoživimi odpadki) lahko z odpadno energijo generiral še vodik. Hydrogen production @ Wikipedia

dore2 je izjavil:

Kje sem rekel da jedrske ne bi laufal 24/7? Jaz sem ravno rekel da jo MORAŠ laufati če hočeš da ne pokvariš že tako slabe ekonomike! Nova jedrska laufana 24/7 ima ceno štroma 100 do 150 EUR na MWh, sončna, vetrna in hidroenergija pa okoli 30 EUR na MWh. In če maš jedrsko ki je kot konj v omrežju in je ne prilagajaš kaj se zgodi ko imaš poceni štrom iz sončnih na sončen dan. Vržeš stran štrom iz sončnih za 30 EUR na MWh in plačuješ onega iz jedrske za 100 do 150 EUR na MWh?! To nebi imelo nobenega smisla. Če ša ugašaš jedrsko pa cena štroma iz jedrske še dodatno raste.. S tem ko se odločil za jedrsko si si ZAKOLIČIL usodo (nič poceni štroma ker imaš konja v omrežju).

Urlpls za te cifre cene elektrike (ker jaz najdem drugačne). Pa če imaš jedrsko, zakaj bi sploh imel sončne panele??

dore2 je izjavil:

Zakaj bi delal elektriko z čim drugim kot z jedrsko se splašuješ? Zaradi mnogo nižje cene!

See above. Urlpls. Ker ti komot dam tudi cene, kjer je sonce dražje.

dore2 je izjavil:

Francozi so edini ki prilagajo proizvodnjo iz jedrskih reaktorjev, ampak to počnejo samo zato ker MORAJO: delaž jedrskih imajo namreč visok, poraba elektrike pa pač seveda ni konstantna in prilagajanje JE potrebno. Si pa jedrska z prilagajanjem zjebe že tako slabo ekonomiko (iz slabega še na slabše). Ker jerska je BLAZNO draga za zgradit in relativno poceni za obratovanje.

Ja, in? A sem kje rekel, da je kontra? Načeloma bi lahko nihanje pokrili tudi s črpalnimi ali čim podobnim, ampak nja, tako kot imajo, pač imajo.

dore2 je izjavil:

Saj tukaj NE GRE za zmanjševanje deleža gozda, kot si ti morda predstavljaš. Če posekaš vsako leto samo 1/12 tega kar na novo zraste, potem se ti Slovenija zarašča z gozdom.. (toliko bi rabili da bi proizvedli približno 10 % vsega Slovenskega štroma na letni ravni). 70 % hidro, 10 % sončne, 10 % vetrne in 10 % plinske in ostalo je stabilen in čist način, je pa 5 do 10x cenejši od jedrske, kar je ključno.

Kot sem že napisal, prirast CO2-ja bo moral biti negativen. En način je, da ga daješ v biomaso. Torej da prirasta gozda ne sekaš. Pa spet 5x do 10x.

dore2 je izjavil:

Naj te presenetim: za jedrsko ga gre pa še precej več. Sicer pa je irelevantno koliko betona se tebi zdi veliko, dejstvo je da imajo vetrne energa najmanjših negativnih vplivov na okolje.

Res? Urlpls. Ker tale temelj za ENO vetrnico porkije kar precej betona za jedrsko. Ko upoštevaš, da je ena farma lahko tudi 100 vetrnic, izpljune pa za en prdec štroma v primerjavi z jedrsko, porabi pa tam-tam betona (do kompozitov še nismo prišli), potem je zgodba malo drugačna.

dore2 je izjavil:

Vse novo grajene jedrske elekrarne po povsod Evropi imajo ceno izgradnje okoli 10 miljard, prištej še ceno kapitala in skladiščenje odpadkov in si na slabih 20 milijard.

Pol je pa simpl, postavimo 5 blokov po 1600 MWe, dobimo 8GW elektrike, lahko delam load following in prodajamo štrom, za vse skupaj smo pa dali 20 milijard. Pa plačali smo 2500 EUR po kW. Kar je vseeno relativno poceni za Evropo. Win-win. (ja, argument potegnejn do absurda, da ti pokažem, kako 'nevarno' je poslopševanje, da je vsak reaktor v Evropi stal 20 miljard)
Sicer pa...


Jaz bi se predvsem vprašal, zakaj so reaktorji v Aziji lahko toliko cenejši in zakaj ne moremo imeti istih cen v Evropi. Tehnologijo imamo ja enako oz. če ne, jo lahko kupimo pri njih (v spodnjem segmentu cene niso samo Kitajci, temveč tudi Korejci).

dore2 je izjavil:

Ne, kurjenje odpadkov je še bolj škodljiva svinarija kot Trboveljski lignit. Metan iz smetišč pa se da zajeti in koristno uporabiti za generiranje elektrike:
https://www.vokasnaga.si/odlaganje-odpa...

A zato odpadke dejansko sežigajo v prestolnicah, izpuste filtrirajo, z generirano toploto pa ogrevajo mesta, na drugi strani se pa Nemci priklapljajo na Ruski plin?

dore2 je izjavil:

Ne, ni navijaško, navijaško je tvoje glede jedrske energije nasilno za vsako ceno. Kitajska je Kitajska, Evropa pa je Evropa. Kdaj ti bo jasno da se v Evropi novi jedrski reaktorji pač ne splačajo in se ne gradijo dokler niso izčrpane vse druge možnosti. Hvala bogu Sloveniji ima druge možnosti, je zelo bogata z hidro energijo.

Je ja (mi ni problem priznati, za razliko od tebe, o nasilnosti pa ne bi), ampak kot sem že napisal, žal je tehnično najboljša rešitev z najmanjšim odtisom na okolje. Tako da navijam objektivno. Kot rečeno, tudi, če je cena višja, nič ni zastonj, dekarbonizacija pač nekaj stane. Oz. če je cena glavni faktor, postavimo še eno termoelektrarno in zaključimo z debato.

Zakaj se ravno v Evropi jedrski reaktorji ne bi splačali? Oz. zakaj se splačajo v Aziji? Pa ne na Kitajskem, poglej Korejo.

dore2 je izjavil:

Ne, nisem je pozabil. Jedrska bo vsaj še do leta 2040, če ne celo 2050. Kot sem povedal v Sloveniji na letni ravni proizvedemo 16.000 GWh, od tega bi lahko 70 % proizvedle hidro (potencial za to imamo), 10 % sončne, 10 % vetrne in 10 % plinske in ostalo.

Aha, še en patron te klase, 'uuuuu, Fukušima, dejmo ne postavljat novih jedrskih, so nevarne', istočasno bi pa leta 83 zagnano jedrsko elektrarno poganjal 70 let? Logic much?

dore2 je izjavil:

Koliko časa se gradi jedrska? Po evropi več kot 10 let. Mnogo preveč, hidro, sončne in vetrne se zgradijo v letu ali dveh.

Zakaj je pa preveč? Ker si se ti tako odločil al kaj? Koliko MW na leto pa dobiš z gradnjo ene sončne oz. vetrne farme, enega hidro jezu ali pa enega jedrskega bloka? Pa koliko let se v praksi gradijo VVER-i? Hint: za Akkuyu se še vedno pričakuje gradnja 5 let, torej priklop prvega bloka čez dve leti.

dore2 je izjavil:

Zadnje 10 let je poraba elektrike stabilna (ne narašča skoraj nič). Ne, ne fokusiram se na domačo oskrbo, podjetja iz samooskbe seveda niso izključena! Glede na to da je cena baterij že blizu 100 EUR na kilovatno uro baterij in naglo pada je prav kmalu pričakovati množičen premik gospodinjstev in podjetij na delno (ali popolno) samooskbro. Mnogo podjetij (gospodarstva če hočeš) je že danes delno samooskrbnih z sončno energijo.

Okej, recimo da se ta pipedream uresniči, kdo skrbi oz. servisira te baterije? Ali resno mislite, da bo povprečen državljan skrbel za baterije in skrbel za odpravo težav? Ljudje ne znajo zašravfati enega vijaka, bodo pa diagnosticirali težave na svojem baterijskem sistemu? Bo treba stopiti ven iz balončka...

dore2 je izjavil:

Here:
Poceni sanje, draga resničnost: Zakaj je jedrska energija v zatonu in kakšni bi bili realni stroški postavitve NEK2
https://a9g3u8k4.stackpathcdn.com/wp-co...

Ja ja, tole si že linkal. Zora Kus, geograf in sociolog. Po drugi strani pa profesorji s fakultete za Elektrotehniko lepo zagovarjajo jedrsko energijo. I wonder why.
https://www.dnevnik.si/1042727988/slove...


A vidiš, zakaj sem te spraševal, kaj delaš v življenju?

dore2 je izjavil:

Ne ni. Največji problem jedrske je to da je blazno draga. In to je nepremostljiv problem. Ko in če bo čez 50 let jedrska konkurenčna (ker bodo izumili XY reaktorje na torij ali karkoli takšnega), takrat jih bomo gradili, dokler pa je nekunkurenčna pa jih pač ne bomo gradili (kar sami jo plačajte iz svojega žepa iz zasebnega kapitala, kot država pa ne bomo dali niti centa).

Na srečo odločitev, kaj bo plačevala država, ni (samo) tvoja. Glede tega, kako draga je, se pa vrtimo v krogu, pa še vedno nisi pokazal, od kje ti te številke. Poslušamo samo (kot sem že napisal, se že jaz ponavljam) '20 milijard' in '5x do 10x'.

dore2 je izjavil:

Ti pa si en neizobraženi patron..Povsod po svetu zapirajo elektrne na premog zaradi veliko škodljivosti za človeško zdravje, a ti bi vse fural na premog. Pa premog splon ni poceni, hidro, sončne in vetrne so 3x cenejše od premoga. Vetrne lopatice se lahko reciklira, ne bom še enkrat pisal, glej prejšnji komentar. Fail je tvoje razmišljanje, vetrnice so ko jih primerjamo z ostalimi viri poceni in čist vir energije.

Zakaj jih potem Nemci spet odpirajo? :)
Glede recikliranja vetrnic, kot rečeno, spodaj.

dore2 je izjavil:

Ustavili so ga fake "naravovarstveniki" ki se ne zavedajo da energije brez določenih vplivov na okolje pač ni (proti vsemu so proti, potem pa seveda hinavsko uporabljajo elektriko tudi sami). Dejstvo je da ima hidro energija enega najmanjših vplivov na okolje če ga primerjamo glede na ostale vire.

QED. Jedrska ima najmanjši odtis na okolje, ampak si vehementno proti, because reasons, obenem pa uporabljaš elektriko.

dore2 je izjavil:

...Me pa zanima kaj ti delaš.. naj uganem v NEK (prste v marmeladi knede?).

LOL, če bi delal v NEK-u se ne bi sekiral za gornjesavske elektrarne. Hint. Namig, kaj delam, je pa višje v postu, kot odgovor na tvojega. Tako da ja, berem tvojo vsebino, je pa na mestu tudi vprašanje v kontra. Ker sem te že parkrat vprašal za url-je in podobno za par tvojih številčnih claimov.

Ja, bolj ekološko je popraviti nekaj dolin, kot pa shranjevati smrtno nevarne visoko radioaktivne odpadke še nekaj desettisoč let in paziti da ne pridejo v stik z podtalnico, ali da kakšnen potres sevanja ne spravi na površje. Sicer pa lahko delaš tudi pretočne hidroelektrarne, tako seveda nimaš jezu in reka ni poplavljena (nimaš majhnega umetnega jezera zadaj za jezom če te to iz nekega čudnega razloga tako moti). Ja, bolje da smo brez jedrske ker je mnogo predraga tudi brez da bi katerikoli politik nakradel karkoli (pa je seveda jasno da bo). Če ne Slovenija ne bi imela drugih okoljsko sprejemljivih možnosti in drugih virov energije, potem bi pač morali postaviti jedrsko. Na srečo Slovenija druge vire ima in kar je najboljše, ti viri imajo 5x nižjo proizvodno ceno elektrike od jedrske (hidroelekrarne). Bigwhale: smiselno in logično se mi zdi da ko se iskreno pogovarjamo o JEK2 govorimo tudi ostalih možnostih.

Ampak kar je bistveno: nobena stvar ni črno bela, zapomnite si to. Nikoli ne smemo gledati samo eno matriko, treba je poiskati rešitev ki je najboljši kompromis cene, vpliva na okolje in tehničnih zmožnosti, in jedske elektrarne to niso.

Jedrske niso. Jedrske s črpalnimi (oz. prosto po dore2, plinske s plinom iz smetišč) pa so, da pokriješ še nihanje porabe. Kar se odpadkov tiče, je pa zgoraj razloženo, kako jih pokuriti in kaj je odpadek Torijevega cikla.

zmist je izjavil:

DamijanD je izjavil:

dore2: kje/kako dejansko reciklirajo lopatice vetrnih elektrarn?

Nikjer. Trajen odpadek.

Ma ne, dejansko so premiki v tej smeri. Dejstvo je, da do tega prihaja, ker imamo višek materiala, prej pač ni bilo treba razmišljati o tem. Vprašanje je sicer, kaj bo od tega prišlo, ker je na splošno recikliranje plastike VELIK problem.

Večinoma se kar sežiga, sploh kar je z vlakni ojačane plastike, seveda tukaj mislim že na brizgane kose, kompozitni kosi (kjer se polaga tkanino) so pa sploh svoj problem, predvsem tudi zaradi tega, ker govorimo o duroplastnih matricah, ne termoplastnih. Na področju karbonskih kompozitov se npr. dela v smeri uporabe termoplastne matrice (namesto epoksidnih polimerov, ki se zamrežijo in jih ni mogoče reciklirati), da bi zgolj s segrevanjem ločili vlakna od polimerne matrice ter vsaj nekaj ponovno uporabili. Težava pri tem je pa seveda polaganje, ker termoplastna matrica ni lepljiva (tako kot je nezamrežen epoksi), torej je treba lokalno segrevati tkanino, da se matrica med seboj 'zapika'. Precej boljubljajo tdi na področju 3D printa kompozitov in/ali robotizacije, ampak nja... Ni vse zlato, kar se sveti :)
Mene recimo sploh ne vleče imeti karbonsko kolo, ker, poleg tega, da je odpadek, nihče v industriji ne ve točno, kako s tem materialom delati. Nihče ne optimizira do konca, ker je tako kompleksno preračunati anizotropne (različne togosti in trdnosti v različnih smereh) lastnosti kompozita v primerjavi s kovinami. Vsi delajo samo od oka, toliko da zdrži in porinejo glavo v pesek. Kljub temu so karbonski okvirji po 50 % dražji od aluminijastih ekvivalentov, za to pa dobimo od par 10 do par 100 gramov nižjo težo in precej slabšo odpornost na udarce (kar je super fino in fajn pri MTB-jih, kjer skale same od sebe letijo v kolo, sploh ni treba da gre kolo na tla). Pri specjalkah je reciiiiimo malo več smisla, v automotive, predvsem pa v aerospace, so pa izdelki toliko dražji in toliko bolje razviti, da ima vse skupaj nekaj več smila. Zadnji žebelj v krsto (zame, pri kolesih) je pa še reciklabilnost v primerjavi z aluminijem. Če hočeš biti fancy, greš pa na titan :)




Še za finiš, reciklaža vetrnih lopatic.
3. Lopatice vetrnih turbin se lahko reciklirajo: če ne drugega se jih lahko preprosto zmelje in dodaja za polnilo plastiki pri izdelavi novih izdelkov (gratis je da na ta način izboljšaš lastnosti plastike), lahko jih dodajaš tudi mavčnim ploščam, asfaltu, betonu in podobno.

Praviš, da si inženir strojništva v razvoju. Si prepričan? Tole je namreč grade A floskula.

Lopatice turbin so izdelane, večinoma (kar mi je znano praktično vse, mogoče je pa tukaj že kaj novega), iz steklenih vlaken, kar pomeni dolga vlakna, matrica (tista komponenta kompozita, ki podpira vlakna) je pa večinoma epoksi smola. Oz. v vsakem primeru nek duroplast (sem zgoraj bluzil kako je s termoplastnimi matricami, se pa dogaja tudi na tem področju). Kako recikliraš duroplast? Ga ne, zažgeš ga, ker se ga ne da reciklirati. Ker je pač trajno zamrežen, za razliko od termoplastov (ki jih je mogoče staliti in posledično 'reciklirati').
To, kar govoriš z mletjem in mešanjem v druge plastike... Saj veš, da obstaja na stotine različnih plastik? Že poliamidov imaš nešteto, še več, posamezni dobavitelji granulata pri istem osnovnem materialu (npr. PA66) ponujajo par različnih mešanic plastike, ki se razlikujejo po tipu vlaken (steklena, karbonska, aramidna), po aditivih (teflon, protigorljivi), barvi, itd. Potem pa pridemo še do različnih osnovnih polimerov (PA66, PA6, PBT, POM, itd. itd.). Vse to se med seboj seveda ne meša. In seveda zmletih lopatic ne moreš dodajati v termoplaste, ker ima duroplastno matrico (ter jasno tudi obratno).

S tem je pokrit osnovni material. Ko govorimo in inženirskih materialih, pridemo v veliki večini še do vlaken. Tudi če bi imel pravi material s pravo vsebnostjo pravih vlaken (npr. da recikliraš PA66-GF30 in ga želiš dodajati PA66-GF30 s pravimi modifikatorji), mletje izdelka pomeni trganje vlaken. Ta imajo določeno dolžino, orientirajo se na določen način in s tem izdelku dajo določeno trdnost in togost. Če zmelješ nek izdeek, vlakna strgaš na neznano dolžino, kar pomeni, da se te lastnosti lahko podrejo. Koliko? Kako bo to vplivalo na izdelek? Nihče ne ve. V praksi, za inženirske potrebe, pogosto kupec določa, koliko reciklata je lahko v osnovnem materialu (v glavi imam iz avtomobilske industrije do 5 %). Tega pa tudi ne moreš spreminjati, kakor ti paše, ker si izdelek (in proces) stestiral in zvalidiral pri določenih pogojih, spreminjanje pa lahko spremeni lastnosti izdelka.

So področja, kjer je reciklaža možna (izdelki brez ojačitvenih vlaken npr.), pa to ne gre skozi, ker mora biti izdelek kozmetično ustrezen. Pa tudi če to ni težava, imaš pri reciklirani plastiki lahko težave, ker ne veš, kako degradirana je. Polimeri namreč pod vplivom UV žarkov in kisika v zraku degradirajo, kar pomeni slabšanje lastnosti. Ti se pa zanašaš na določene lastnosti in (see above) to testiraš.

V praksi se izkaže, da je recikliranje plastike FUL opevano in možno in oh in sploh, v praksi je pa tako nekako kot sonce & veter vs. jedrska. Pipedream, za katerega mnogi pravijo, da je oh in sploh super, v praksi pa pač ne pije vode.




FYI, dore2, več ali manj zaključujem z odgovarjanjem tebi, ker nima smisla, da tapkam po forumu in se grem boj z mlini na veter. Je bolje, da grem počet kaj bolj pametnega. Par vprašanj imaš (ponovljenih) tukaj, odgovorov sicer ne pričakujem (če jih ni bilo do zdaj, zakaj bi bilo zdaj kaj drugače), to je pa to.

Zgodovina sprememb…

  • odbrisal: BigWhale ()

nirm ::

PrimozR je lepo napisal. Žal povprečen član slovenskega naroda nima koncentracije brati dolgih in argumentiranih zapisov/debat. Veliko raje prebere dva stavka, ki izražata nek nesorazmeren ali pa neutemeljen dvom in se s tem v trenutku poistoveti. Zato politični populizem pri nas tako pali, zato je toliko antivaxerjev, glupih protestov in podpor slabim odločitvam.

Kar se bo v primeru jek2 dogajalo je to, da se bo nesorazmerno velik del naroda uspel prestrašiti, in skozi to se bo šlo zelo težko. Treba bo dobiti širšo politično podporo in tukaj je tudi problem ker že sedaj ogromno ljudi pri koritu gleda, kako se bodo napolnili žepi, kot pri vsakem velikem projektu. Vse skupaj pa se zna spet razdeliti na dva pola, pri čemer bo ena od političnih opcij (tista ki ne bo na oblasti ugibam) začela projekt minirati skupaj z svojimi 'okoljevarstveniki', lahko da bo to vili Kovačič, lahko da bo veriga levo usmerjenih organizacij z Metelkove.

Prvi korak v katerega bi se moralo vlagati je predvsem PR, večja izobrazba naroda o jedrski (in drugih zelenih) tehnologiji, več debat, dokumentarnih filmov, člankov... Kjer so v ospredju znanstveniki, ki neodvisno predstavljajo možnosti in rešitve. Tukaj je Gen Energija kot največji interesent precej popušila in ima še veliko rezerve.

pegasus ::

Ali pa prepričamo NASO, da je podalpski raj tapravo testno področje za Kilopower in da takoj uvozimo nekaj tisoč kosov. To sem takoj za, kje podpišem?

DamijanD ::

multivac ::

zmist je izjavil:

dore2 je izjavil:

kajti enaka količina hidroelekrarn za enako količino elektrike nas pride 1,5 milijardi


Omg... seveda, tebi je bolj ekolosko poplaviti vse slovenske doline kot en dodaten blok v Krskem.

In pa seveda, ker politiki kradejo, je nujno, da smo brez. Da ne bojo kradli. Malo zmesana logika.

DamijanD je izjavil:

dore2: kje/kako dejansko reciklirajo lopatice vetrnih elektrarn?

Nikjer. Trajen odpadek.


Pa sva le našla skupno točko tovariš pfizer.
Jaz se tudi strinjam, da se bolj splača narediti eno stavbico v krškem kot preplaviti celotno slovenijo.
Je pa res, da bodo najbrž nuklearko gradili grdi kapitalisti.
Public Health Emergency of International Concern -> PHEIC

BigWhale ::

Ne odgovarjat trolom.

multivac ::

(Bom skušal ne. Je pa moj prezir do tovariša pfizerja (zmista) precejšnji pa si včasih ne moram pomagati.)
Public Health Emergency of International Concern -> PHEIC

PrimozR ::

BigWhale je izjavil:

Ne odgovarjat trolom.

Zakaj pa potem njihovi posti niso brisani?

jest10 ::

dore2 je izjavil:



Kakšnih 100 MW neki. 100 MW proizvaja ena sama hidroelektrana. Hidroelektrarne imajo potencial da proizvedejo kar predstavlja 70 % vsega slovenskega štroma (trenutno ga okoli tretjino).


Torej katera naša HE proizvaja 100 MW? Dejansko proizvaja, ne da je to inštalirana moč, na kateri zadeva ne deluje praktično nikoli

Hvala

k-van-t ::

jest10 je izjavil:

dore2 je izjavil:



Kakšnih 100 MW neki. 100 MW proizvaja ena sama hidroelektrana. Hidroelektrarne imajo potencial da proizvedejo kar predstavlja 70 % vsega slovenskega štroma (trenutno ga okoli tretjino).


Torej katera naša HE proizvaja 100 MW? Dejansko proizvaja, ne da je to inštalirana moč, na kateri zadeva ne deluje praktično nikoli

Hvala


Nobena, nazivno sta sicer preko 100 MW: HE Zlatoličje in HE Formin, vse ostalo je pa manjše. Vse dravske skupaj so cca. 580 MW nazivno, letno proizvedejo pa 2700 milijonov kWh, odvisno od razmer.

V Sloveniji ni veletokov in jezov tipa Asuan, žal.

PrimozR ::

Torej nekje 300 MW, v povprečju. S tem da ti ta proizvodnja jasno niha skozi leto v odvisnosti od vodnih razmer.

k-van-t ::

Najmanjsa je HE Dravograd, letno pridela 150 milijonov kWh,
najvecja HE Zlatoličje, letno pridela 580 milijonov kWh, 8 jih je vseh, pa reciva da je 340 milijonov kWh letno aritmeticna sredina.

Vodne razmere so faktor, vsekakor, zlasti pozimi glede mm padavin, veriga pa se tudi prilagaja porabi, ... savske dajejo manj (se pa gradijo dodatne), soške pa še manj ... ostalo je kot vetrnice in solar, bolj za vzorec! Aja, pa kogeneracijo tudi imamo!

J.McLane ::

PrimozR je izjavil:

Torej nekje 300 MW, v povprečju. S tem da ti ta proizvodnja jasno niha skozi leto v odvisnosti od vodnih razmer.


.. in v odvisnosti potreb po elektriki, moraš vedeti da HE najlažje reguliraš in če ponoči ne potrebuješ elektrike lahko vodo mirno zlivaš mimo turbine.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci

mertseger ::

J.McLane je izjavil:

PrimozR je izjavil:

Torej nekje 300 MW, v povprečju. S tem da ti ta proizvodnja jasno niha skozi leto v odvisnosti od vodnih razmer.


.. in v odvisnosti potreb po elektriki, moraš vedeti da HE najlažje reguliraš in če ponoči ne potrebuješ elektrike lahko vodo mirno zlivaš mimo turbine.


Ravno obratno, vode se nikoli ne preliva če ni nujno. Ponoči polniš aku,ulacijo da je podnevi porabiš. HE dela načeloma ves čas in ne stoji. Iz proizvodnje to ni razvidno ker je vsaka HE predimenionirana glede na pretok rek. Običajno obratuje manjše število agregatov pač glede na pretok.

PrimozR ::

J.McLane je izjavil:

PrimozR je izjavil:

Torej nekje 300 MW, v povprečju. S tem da ti ta proizvodnja jasno niha skozi leto v odvisnosti od vodnih razmer.


.. in v odvisnosti potreb po elektriki, moraš vedeti da HE najlažje reguliraš in če ponoči ne potrebuješ elektrike lahko vodo mirno zlivaš mimo turbine.

Zakaj bi pa vodo zlival mimo (ponoči namreč)?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: PrimozR ()

fikus_ ::

Vse SLO HE so pretočne (minimalna akumulacija), razen ČHE. Zato spuščajo čez vodo, ko je je preveč.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.

pegasus ::

Evo ena alternativa klasiki:

Tole sešvasajo v Izoli, potunkamo v Piranski zaliv, pa lahko še Hrvati in Italjani kable zraven potegnejo, če hočejo ...

D3m ::

Ali pa to.


|HP ProBook|R5 3500U|

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: D3m ()

LightBit ::

pegasus je izjavil:

Evo ena alternativa klasiki:

Tole sešvasajo v Izoli, potunkamo v Piranski zaliv, pa lahko še Hrvati in Italjani kable zraven potegnejo, če hočejo ...

Itak, jaz imam enega v kleti. Ko sem bil 8 let star sem ga naredil. EZ.

D3m je izjavil:

Ali pa to.



Če bi šlo kaj narobe bi lahko samo k Hrvatom peljali pa tam potopili.

JaVonTech ::

Glede stroškov financiranja novega bloka jedrske elektrarne, bi lahko to delno izvedli z izdajo energijskih obveznic - npr. 2 mrd € bi lahko zagotovili državljani, ki bi se strinjali z recimo 2% donosom. Glede na to, da se v Sloveniji najbolj zaupa bančnim depozitom, ki že več let nimajo 2% obrestne mere, mislim, da bi se to dalo izvesti. Na ta način državljani, dobijo obliko vlaganja, ki naj bi bilo zanesljivo (če zaupamo obstoju države seveda), dobijo daljšo podporo državljanov za projekt izgradnje in delovanja JEK2, država pa dobi cenejše financiranje.

miha98 ::

Vsaki bi kupil obveznice za cca. 1000€? ne vem če bodo upokojenci pa študentje to zmogli.... pa tudi redno zaposleni...

LightBit ::

Misliš da smo že pozabili kako nas je država zasrala z delnicami NKBM.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: LightBit ()

D3m ::

miha98 je izjavil:

Vsaki bi kupil obveznice za cca. 1000€? ne vem če bodo upokojenci pa študentje to zmogli.... pa tudi redno zaposleni...


Seveda, da bodo.

Če so za kripto našli bodo tudi za štrom.
|HP ProBook|R5 3500U|

J.McLane ::

LightBit je izjavil:

Misliš da smo že pozabili kako nas je država zasrala z delnicami NKBM.


Zasrali ste se sami, delnica ni enako obveznica.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci

WizzardOfOZ ::

namesto v bone, bi dežava lahko v to vložila
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!

LightBit ::

J.McLane je izjavil:

LightBit je izjavil:

Misliš da smo že pozabili kako nas je država zasrala z delnicami NKBM.


Zasrali ste se sami, delnica ni enako obveznica.

Država je z našim (davkoplačevalskim) denarjem razvrednotila delnice. Vsi davkoplačevalci bi morali dobiti delnice bank, ki so dobile pomoč. Pustmo to.
Kar sem hotel povedati je da morda ne bodo/bomo ravno navdušeni nad državnimi koruptivnimi finančnimi (luknjami brez dna) podvigi.

Wrop ::

J.McLane je izjavil:

LightBit je izjavil:

Misliš da smo že pozabili kako nas je država zasrala z delnicami NKBM.


Zasrali ste se sami, delnica ni enako obveznica.


Za delnice se razume, da jih v primeru stečaja izgubiš. Stečaja ni bilo. Da so razlastninjenje pokrili, so spreminjali zakonodajo za nazaj, brez možnosti pritožbe, brez možnosti, da bi cenitev tudi preverjali.
Pravna varnost na psu. Itak, da moraš biti že prav malo počasen, da bi vložil € v kako slovensko firmo v državni ali paradržavni lasti.

Vložiš 5k €, nato te pa razlastnini levica ali socialni, ker ni eko. Ali pa enostavno ti zaprejo elektrarno. Kdo pri zdravi pameti, bo sprejel to tveganje?
Obstajajo bolj varne in donosnejše naložbe.

miha98 ::

Kolikor sem jaz poslušal v šoli, se obveznice vzamejo na x-let torej 5, 10 ,15, 20 .... in če država ne bankrotira jih dobiš izplačane 100%...

Lonsarg ::

Sploh ne rabis financiranja. Drzava poskrbi za dovoljenja in garancijo da lahko elekrarna lavfa 60-80 let. Privat sektor pa naj gradi.

Naredi se novo delnisko druzbo(ali preoblikuja katero od obstojecih elektro podjetij) in akcija. Nas imas kandidate ki bomo vlozili. Pod pogojem da je drzava manj kot 10% lastnik, podjetij kjer ima drzava prste vmes se izogibam.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

LuiIII ::

Jaz bi v NEK2 z veseljem vložil nek soliden znesek.

PrimozR ::

D3m je izjavil:

miha98 je izjavil:

Vsaki bi kupil obveznice za cca. 1000€? ne vem če bodo upokojenci pa študentje to zmogli.... pa tudi redno zaposleni...


Seveda, da bodo.

Če so za kripto našli bodo tudi za štrom.

Štrom že, kaj pa jedrski štrom?

Matthai ::

All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

pegasus ::

Luštno branje. Podpiram investicijo v nov raziskovalni reaktor. Kupček cekinov, namenjen JEK2, pa bi raje videl razdrobljen na manjše pogačice in investiran širše, npr. v hranilnike energije, ki jih omenja kot problem. Mimogrede sem se spomnil, da imamo pri nas vse polno opuščenih rudniških rovov, v katere bi lahko stiskali zrak in potem po potrebi iz njih vrteli turbine.

PrimozR ::

"Super" ideja, ko imaš presežek energije. Tega pa niti z JEK2 ne bomo imeli, torej naj bo ta kupček cekinov za rundnike ločen od kupčka cekinov za JEK2.

Sicer ima pa komprimiranje zraka overall precej slab izkoristek, zato si težko predstavljam, da bi bilo to bolj učinkovito, kot črpanje vode na vrh hriba...

pegasus ::

Stiskanje ali pa utekočinjanje ... prednost je, da je to poznana tehnologija in zato off-the-shelf in relativno poceni. In ne rabiš neke posebne geografije in geologije zanjo ...

PrimozR ::

Kako ne, če rudnik pušča, ga moraš zatesniti. Kar je težje, kot zatesniti primerno velik bazen.

BigWhale ::

To, da je neka rec poznana tehnologija je ne naredi kar takoj primerne za uporabo v namene shranjevanja energije.

V bistvu bi jaz tiste odsluzene rudnike (ustrezno predelane) raje uporabil za skladiscenje radiokativnih odpadkov. Lahko bi jih dajali v najem celi evropi. Zraven bi pa postavil se NEK2 in NEK3. Ker, ko bosta postavljena, bo NEK1 ravno odsluzil svoje.

J.McLane ::

Pod Peco imaš tako skalo in rove, da nič ne pride zraven še na milione let, takih lokacij je na planetu nešteto. Res ne vem kaj se tako bojijo to uporabit za radioaktivne odpadke.

Tole moram še pogledat ko bom imel čas:
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci

telexdell ::

J.McLane je izjavil:

Pod Peco imaš tako skalo in rove, da nič ne pride zraven še na milione let, takih lokacij je na planetu nešteto. Res ne vem kaj se tako bojijo to uporabit za radioaktivne odpadke.



Če si bil na turističnem ogledu in si videl 0,01% rudniških rovov, primernih za vsakršne turiste, to še ne pomeni da so rovi radiation proof. Kolikor vem je bil rudnik pod Peco eden najbolj vodnatih v Evropi. Sedaj je zalit z vodo v višini tam 150 m. Viški vode odtekajo v reko Mežo, katera se izliva v Dravo...
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: telexdell ()

BigWhale ::

Saj ni nikjer blo misljeno, da bi se radioaktivni material kar vrgel v rudnik in pol bi zaprl vrata in napisal gor 'keep out', a ne ...

Najdes suh rudnik, ki ga predelas v skladisce. Tudi, ce bi voda po nekem kljucu prisla zraven, so odpadki hermeticno zaprti v ustreznem kontejnerju, ki je se dodatno zabetoniran v za to namenjen prostor.

Lonsarg ::

Predvsem je pri jedrskih odpadkih treba vedit da gre za majhne količine. Strošek hranjenja odpadkov bo praktično isti če bomo hranili zgolj NEK1 ali pa če bomo NEK1+2. Stalnih rovov za hranjenje tisoče let pa ni noben zgradil zgolj zato, ker se bolj splača zgradit nekaj poceni za 300 let in čakat na reaktorje, ki bodo vse te ostanke znali pokurit.

Je pa zgornji intervju ki ga je postal Matthai zelo zanimiv. Sploh tisti del o tem da je cena reaktorjev trenutno visoka ker se jih malo gradi, economy of scale pa to. Predlog o vložku 100 miljonov v nov testni reaktor za IJS inštitut se mi zdi zelo dobra ideja za prvi korak.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

PrimozR ::

Sem imel namen napisati to, kar je napisal Lonsarg - zakaj bi zakopaval še uporabno 'gorivo', namesto da bi ga pokuril v breederju in mu s tem drastično zmanjšal razpolovno dobo (ker dobiš druge elemente).

Kar se pa tiče podzemnih odlagališč, tehnično vse pravilno, ampak pač, NIMBY... V Nevadi je bilo vse zmenjeno za rudnik soli (tam jasno ni vode...), pa ni šlo skozi.

PrimoZ_ ::

Točno to.
Odpadkov je po volumnu malo in če jih imaš magari 50 let v bazenu je to minimalni strošek.

Sploh pa bi bila neumnost to zakopavat, ko pa lahko "skurimo" odpadke v drugih tipih reaktorjev.

Zakopavanje ali pa kar istreljevanje v sonce je nek tak čuden fetiš...

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: PrimoZ_ ()

Matthai ::

Aja, ko govorimo o skladiščenju jedrskih odpadkov... ena zelo zanimiva lokacija je černobilska cona. Imaš neke ukrajinske youtubarje, ki snemajo svoje dogodivščine iz obiskov Černobila. In tam sredi ničesar je novo zgrajeno skladišče odpadkov.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Zgodovina sprememb…

  • odbrisal: BigWhale ()

one-half ::

Saj je logicno, edina moznost za Slovenijo je dodatna jederska elektrarna, raje dve in ne glede koliko se razni brezvezniki repencijo proti temu, jo bomo imeli... ali pa redukcije (prav fino je gledat nekoga, ki pametuje o soncnih elektrarnah in je proti jedrskimi, kako se vozi v sluzbo z el. avtomobilom :))).

Sicer pa, saj veste, da se da predelati termoelektrarno na premog v jedersko? Samo omenim.
Dis is one half.

Press any key to continue ...

Zgodovina sprememb…

  • odbrisal: BigWhale ()
««
12 / 14
»»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Tudi majhni modularni jedrski reaktorji se soočajo s tvegano ekonomiko (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
755154 (1948) blay44
»

Jedrske nesreče in obveščanje javnosti (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Problemi človeštva
25027017 (9166) jype
»

Japonska se vrača k jedrski energiji (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
8724230 (19200) SaXsIm

Več podobnih tem