Nesmiselna regulacija

Tole je fork iz ene druge teme. Navedite primere regulacije, ki se vam zdi nepotrebna in nesmiselna.


nevone> Ne želimo si tudi ne države, kjer bomo tekmovali med sabo, kdo si bo izmislil več ovir. Tu v bistvu hodimo po tankem ledu.

jype>Niti ne, samo ti si napisala, da je čim manj tem bolje, kar ni res.



Čemu je dobra recimo ta regulacija pri nakupu kmetijskega zemljišča?
Čemu je potrebno, da jaz prodam zamljišče predpisanim kupcem po kakršnem koli predpisanem vrstnem redu?

Pri nakupu kmetijskega zemljišča ali kmetije lahko uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu:
1. solastnik;
2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj;
3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj;
4. drug kmet;
5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti;
6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo.

Ob enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi na isto mesto, predkupno pravico določi po naslednjem vrstnem redu:
1. kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost;
2. kmet, ki zemljišče sam obdeluje;
3. kmet, ki ga določi prodajalec.

o+ nevone
Use software to improve hardware to improve software ... while necessary.

Zgodovina sprememb…

spremenila: nevone (danes ob 23:13:26)
ustvarila: nevone (danes ob 23:13:11)


friendbreez :: danes, 23:22:15
citiraj

predlagaj izbris
#

Zemlja je trajna dobrina! :D Še bolj v tako mali državici v središču Evrope.
nevone :: danes, 23:29:56
citiraj

popravi
#

friendbreez je danes ob 23:22:15 izjavil:

Zemlja je trajna dobrina! :D Še bolj v tako mali državici v središču Evrope.



nevone>Kako je zemlja ogrožena, če prodajalec sam izbere kupca, kateremu bo prodal?

nevone>Pa recimo, da se strinjam, da je kupec lahko samo kmet (kar se sicer tudi ne). Ampak čemu potem še predpis, kateri kmet ima prednost?

o+ nevone
Use software to improve hardware to improve software ... while necessary.

Pastam še tole od Karaye:

Še večji problem je imel kolega, ki ni bil kmet in je želel gojiti neko sorto sadja. Brez statusa kmeta ne moreš računati na zemljišča sklada kmetijskih zemljišč in ti preostane samo goljufija ala Golobič, ko je čez noč postal kmet oz. dobil status kmeta. Če greš v nakup kmetijskega zemljišča pa si kot nekmet zadnji na seznamu za nakup. Še večji hec, ko smo ravno pri zemljiščih, da ta isti sklad naredi okoli 13€ dobička na hektar z oddajanjem, po vladnem nepremičninskem zakonu pa boš moral državi plačevati 50€ po hektarju. :))

nevone> Recimo, odveč je, če bi recimo uvedli zapoved, da mora biti fasada nujno bela.

Hecno - Avstrija ima vse polno takih zapovedi, pa jo mnogi jemljejo za državo, ki nam bi morala biti zgled.

nevone> Seveda je. Saj sem ti jo napisala.

Predkupna pravica na noben način ni omejena na naš pravni red (in je koristna, zakaj je pa spodaj že Okapi napisal).

Kateri del navedenih zapovedi te moti?

Vse po vrsti.

Na kakšen način pa bi ti recimo podpirala razvoj pravih kmetij (za razliko od kmetij, kjer je kmetijstvo dopolnilna dejavnost) in odpravljala veliko razdrobljenost kmetijskih zemljišč?

To je mambo jumbo. Prave kmetije niso nobena kategorija, razdrobljenost kmetijskih zemljišč pa tudi ni problem.

o+ nevone

nevone> razdrobljenost kmetijskih zemljišč pa tudi ni problem.

Seriously?

A si ti sploh že kdaj pogledala kataster? To je praktično največji problem, ki slovenskemu kmetijstvu popolnoma onemogoča kakršnokoli konkurenčnost.

Karaya 52> Zakaj ni golosek dovoljen v snežniških gozdovih, kamor človek praktično ne stopi?

Ja, res čudno, zakaj neki v naravnih parkih ni dovoljen golosek?

Karaya 52> Zakaj si država lasti vse kar je meter pod mojim zemljiščem? Teoretično lahko zgradi skladišče nuklearnih odpadkov dva metra pod mojo posteljo.

Da ne bi blo Fritzlov še pri nas.

Pa zato, da si ne bi kakšno tele domišljalo, da lahko služi z onesnaževanjem podtalnice.

Ni mi čisto jasno, kaj bi Karaya rad s tem golosekom. Prepoved v resnici samo ščiti naše lastnike gozdov, ki imajo tako zagotovljen stalen prihodek. Z goloseki bi zaslužili denar enkrat na 30 let, ga po možnosti na hitro zapravili in potem jokali državi, da nimajo denarja.

O.

Okapi je 1. nov 2013 ob 00:34 izjavil:

Prepoved v resnici samo ščiti naše lastnike gozdov

O.

A ok. Ko se pride do smešne regulative pa dobim paternalističen odgovor. Verjetno imaš natanko 0ha gozda v lasti, lahko tebi.

Če bi rada nekomu naredila uslugo, ali imela čisto določenega soseda, mu pač prodaj po uradno višji ceni, taki, da nihče drug ne bo hotel kupiti, potem pa ti on vrne del denarja. OK, davka bosta tako plačala več, to je pa tudi vse. Institut predkupne pravice je imho čisto pametna stvar in te v resnici v ničemer ne omejujejo, ščiti pa tiste, ki imajo legitimen interes nekaj kupiti (recimo klet v lastni hiši, ali sosednjo njivo).

O.

Ali pa šofer

Čeprav je to tudi en primer regulative, ki je verjetno čisto odveč - avtošole namreč.

O.

Predkupna pravica ne bi bila toliko sporna, če bi prodajalec kaj profitiral od tega. Če nekdo hoče nujno tisto nepremičnino naj za to plača več (oz. po taki ceni kot jo želi prodajalec).

Pač, ne skrbet....bo že država poskrbela za vse. Vi sam pridno delajte in ne se preveč spraševat.

Če nekomu oddajaš zemljo da vrtičkari gor, potem mu najbrž zaračunavaš najemnino.

Zakaj bi se odpovedal temu denarju?

Da ne bo preveč nabijanja tukaj, predlagam da OP začne seznam nepotrebnih regulacij in predpisov. Nekaj z moje strani ...

1. Slovenski podjetnik je plačal kazen, ker ni imel navodil v slovenskem jeziku za uporabo rokavic.
2. Podjetje je plačalo kazen ker je bil gasilni aparat postavljen 8 cm prenizko. Tukaj se strinjam s kaznijo, ampak lahko bi jim dal kako prehodno obdobje da popravijo napako, ne pa da takoj ubriše kazen.

Te dve sta bili omenjeni tudi v Financah ... Najbrž jih je še kar nekaj.

Invictus je 1. nov 2013 ob 08:20 izjavil:

Če nekomu oddajaš zemljo da vrtičkari gor, potem mu najbrž zaračunavaš najemnino.

Zakaj bi se odpovedal temu denarju?

Pač želiš zemljišče prodati. Razlog sploh ni pomemben. Morda pač tisti trenutek potrebuješ večjo vsoto denarja, ki ga boš investiral v nekaj drugega.

o+ nevone

To se navezuje na del, ko je nekdo zelo hitro "postal kmet" .

Zakaj pa za hišo rabiš gradbeno dovoljenje in primeren status zemljišča?

Predvsem zato da se zemlja ne drobi na male lastnike, ker to potem onemogoča bolj intenzivno in cenejše kmetijstvo.

Da ne govorim o pogajanju za dovoljenja, če država/občina hoče kaj narediti na tisti zemlji.

Že tako je zemlja čisto preveč razdrobljena na preveč lastnikov v Sloveniji. Mali kmetje, dopoldne v službah, popoldne pa s tremi traktorji na njivo. Ni čudno da slovenski kmet ni konkurenčen.

Nekaj bi se dalo pa tudi povedati o zarukanosti le teh. Čeprav gre na bolje, po pričevanjih mojih kolegov ki z njimi res delajo.

nevone je 1. nov 2013 ob 09:28 izjavil:

Ja, sej, koga briga un pacient v bloku, ki bi rad imel košček zemlje za lastno korist. Naj raje hodi v trgovino po poceni hrano, ne pa da se gre frajerja, pa sam prideluje del hrane zase.

o+ nevone

Zato ker bo za prevoz do svoje parcele porabil več energije, kot jo bo prihranil s svojo pridelavo.

In ja, kaj nas briga za paciente v bloku. V tujini imajo vrtičkarje precej regulirane. Ne pustijo vsakemu idiotu da dela kar hoče kot pri nas. No tudi pri nas ne več. Saj je ZJ lepo počistil tisto svinjarijo okoli Žal.

Če ne bi bilo tega mafijskega predkupnega sranja, ostale banana regulacije in bi se spoštovalo privatno lastnino, tako kot v normalnih državah, bi kmeti vsaj zase pridelali, tako pa še tega ni... Pa kakšen, ki bi rad obdeloval zemljo, bi lahko prišel do nje, ne samo status kmeti tipa Janković in Golobič.
Preživi pa brez subvencij v Sloveniji noben kmet, razen že omenjene mafije (pa ne zaradi pridelave zelenjave)
S kvantitetno pridelavo v Slo ne boš konkurenčen ne glede na to, kako velika je posest.

Odkupne cene mleka so dolgo vztrajale pri približno 30 centih, šele sedaj se je stanje malenkost popravilo in doseglo 37 centov (čez mejo je 45 centov). Koliko je stroškov s pridelavo litra mleka in koliko s pripravo in pakiranjem, ter po tem, da stoji na polici v trgovini pa si lahko vsak približno izračuna. Tako pač ne gre.

Koliko pa je stroškov s kravo, ki se ves dan prehranjuje z brezplačno travo...
potem jo kmet pomolze in dobi vsak dan nekaj litrov mleka?

Če z mlekom, ki stoji na polici, ni večjih stroškov, potem jih tudi s kravo in travo ni.

Vse regulacije in subvencije so škodljive na dolgi rok.

Tisti, ki zagovarjate regulacije in jih opravičujete z "nedrobljenjem" parcel in s tem cenejšim kmetovanjem se motite. Danes je ogromno parcel, velikih več ha neizkoriščenih, kmetje ali pa bivši kmetje pa se 1x na leto zapeljejo čez travnik, da so vidne kolesnice iz zraka, ko jih nadzorniki subvencij pregledujejo. Čemu te subvencije? In regulacije? Namesto, da bi na tej zemlji kaj zasadili, raje samevajo. Bolje je prodati in narediti industrijsko ali cono na tem kmetijskem zemljišču. Saj Letališče Brnik je tudi narejeno na "najboljši zemlji", takrat je bila taka komanda politike. Če bi bili sami ekologi in drugi pizdeki nikoli ne bi nič naredili, saj je vse škoda in vse je prvovrstno...

Če že imamo regulacije in subvencije se naj izkoristi vse te velike parcele, ki samevajo, da bo zagotovljena 100 % samooskrba.

Brezplačna trava ja...

/SARCASM MODE ON
Seme trave prileti podarjeno z neba na njivo, ki se poprej sama preorje in zaseje. Potem še golobi pognojijo. Dober veter travo podre, da je pokošena in nato jo vrabci znosijo na kup, da jo mi samo pokrmimo. Le kako nisem tega videl prej...
/SARCASM MODE OFF

Tomi, nekateri bi prav radi prišli do kakšne zemlje, da bi si zagotovili dovolj hrane za sušna leta, pa je okrog nas ni oz. zemlja sicer je in to velike parcele vendar v lasti sklada kmetijskih zemljišč, obdela pa jo ene par zaposlenih na kombinatu. Od te zemlje bi brez težav preživelo kar nekaj družinskih kmetij, kar bi na koncu pomenilo tudi manjšo brezposelnost, sedaj pa gre prihodek od nje zgolj v malho kombinata. In ker je zakon napisan tako, da se pogodbe obstoječim zakupnikom zgolj podaljšujejo oz. so avtomatsko prvi najemniki, kmetje tukaj ne moremo do zemlje. Morda je bo v prihodnosti kaj na voljo v nam bližnji Hrvaški.

V naših krajih ima 95 odstotkov vse zemlje 1 podjetje. Ostali pa se skorajda borimo za preostale m2 oz. sedaj niti ne več toliko ker je zemlja postala tako draga, da nakup hektarja zemlje kar konkretno udari po žepu in zaustavi razvoj kmetije in tako nekako stojimo na mestu s tem kar imamo.

http://aplikacije.s-kzg.si/PavzaU/ko1.a...

Ravno v preostali zemlji je ta regulacija sedaj dobra, saj se kombinat prijavlja na prosta zemljišča kot kupec a so kmetje prednostni kupci. Se pa dogaja, da je zaradi tega cena zemlje še višja.

In kot vidiš je v radiju 15 km okrog naše kmetije več kot 700 ha zemljišč, do katerih kmetje ne moremo. Cena pšenice, ki jo pridela kombinat pa ni za končnega kupca nič nižja, kot cena pšenice, ki jo pridela kmet.

Daniel je 1. nov 2013 ob 13:01 izjavil:

Brezplačna trava ja...

/SARCASM MODE ON
Seme trave prileti podarjeno z neba na njivo, ki se poprej sama preorje in zaseje. Potem še golobi pognojijo. Dober veter travo podre, da je pokošena in nato jo vrabci znosijo na kup, da jo mi samo pokrmimo. Le kako nisem tega videl prej...
/SARCASM MODE OFF

Vidiš, kmetje imate vse brezplačno, samo nakrmite živino in potem dobite praktično brezplačno mleko. Pri ceni 30centov/l bi bilo treba pogledati tudi marže kmetov.

Na drugi strani je v prodajni ceni na polici vštet marsikateri strošek. Mleko je treba pripeljati od kmeta do trgovine, zgraditi proizvodno halo in nabaviti linijo za predelavo in pakiranje (in zaposliti ljudi, ki tam delajo), embalaža tudi ni brezplačna. Na koncu mora nekdo zgraditi trgovski center, ga opremiti, zaposliti petdeset prodajalcev in še nekaj ostalega osebja, plačevati elektriko, ogrevanje, klimatizacijo, vodo, v prodajno ceno dodati še DDV in od dobička plačati davek.

Zdaj mi pa povej, zakaj so njihove marže kaj bolj sporne od marž kmetov? Mar oni nimajo nobenih stroškov?

Nekoč je bilo v mojem okolju precej majhnih zasebnih trgovin; danes jih ni več, obstajajo samo še največje trgovske verige. Verjetno niso izginili zaradi ogromnih marž.

Seveda so izginili zaradi ogromnih marž. Povozila jih je konkurenca z nižjimi maržami v začetku, nato ko ni več konkurence, se pa cene v velikih trgovinah dvignejo v nebo.

In zdaj so izumrli in se ne morejo več pojaviti v sektorju, kjer so ogromne marže?