Nakup njive

pokličeš lastnika rečeš, da ponudiš 3x toliko kot je on dal za njivo, on da objavo na oglasno desko in se nobeden ne prijavi, ti dobiš njivo.

iBojan je 5. nov 2019 ob 19:45 izjavil:

Ne gre, na upravni enoti so mi povedali, da se na vsako objavo za prodajo prijavi tudi Zavod za gozdove in to neglede na višino cene, katere so na žalost vse manj kot realne. Kako je npr z kako darilno pogodbo? Obstaja ta možnost?

Seveda gre obstaja ta možnost, da nekdo nekomu nekaj podari. Plačilo pa pod mizo.

Njiva je po GURSu ocenjena na 920€ in je velika 32 arov in se nahaja na Goričkem. Zmenila sva se za ceno 2500€ in smo pač sprožili postopek na UO. Tam se je takoj prijavil tudi tale zavod in nam njivo po tej ceni tudi 'spelal'. Ker pač nebi rad, da se mi tole zgodi še z drugo pač iščem alternative. Verjetno bomo res poskusili z idejo darilne pogodbe.

2dark je 5. nov 2019 ob 19:46 izjavil:

iBojan je 5. nov 2019 ob 19:45 izjavil:

Ne gre, na upravni enoti so mi povedali, da se na vsako objavo za prodajo prijavi tudi Zavod za gozdove in to neglede na višino cene, katere so na žalost vse manj kot realne. Kako je npr z kako darilno pogodbo? Obstaja ta možnost?

Seveda gre obstaja ta možnost, da nekdo nekomu nekaj podari. Plačilo pa pod mizo.

Lastnik lahko sklene darilno pogodbo, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija, le z:

- zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem, otroci oziroma posvojenci, starši oziroma posvojitelji, brati oziroma sestrami, nečaki oziroma nečakinjami in vnuki oziroma vnukinjami;

- zetom, snaho oziroma zunajzakonskim partnerjem otroka ali posvojenca, če so člani iste kmetije;

- nosilcem kmetije, ki je nosilec kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in je pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja kot mladi prevzemnik kmetije, če od prevzema kmetije ni minilo več kot pet let;

- lokalno skupnostjo ali državo.

Predmet prodaje po tem zakonu in pogodbe iz tretje alinee prejšnjega odstavka je lahko le cel lastninski ali solastninski delež kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije.

IL_DIAVOLO je 5. nov 2019 ob 20:04 izjavil:

Kolko vem ima prednost prvi mejnik.

V gozdu.

Da. Žal je tako, da kmetijskih zemljišč in gozdov ne moreš prodati osebi, ki si jo izbral za kupca. Po mojem je edina možnost, da prodajalec postavi tako visoko ceno, da zemlje ne bo hotel nihče kupiti, tebi pa pol vrne razliko v ceni za katero sta se dogovorila. Problem je samo v tem, da se davek plača od cene v pogodbí.

Če se hočeš znebiti zemlje, daš sosedu v najem. V mojem okolišu je tega OGROMNO.

Gregor5816 je 5. nov 2019 ob 20:44 izjavil:

IL_DIAVOLO je 5. nov 2019 ob 20:04 izjavil:

Kolko vem ima prednost prvi mejnik.

Tudi meni se zdi, da je tako. Najprej solastniki, potem sosedi, šele potem zavod in ostali.

Pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače, lahko uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu:

1. solastnik;

2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj;

3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj;

4. drug kmet;

5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti;

6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo.

Ob enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu s prejšnjim odstavkom, pravico do nakupa določi po naslednjem vrstnem redu:

1. kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost;

2. kmet, ki zemljišče sam obdeluje;

3. kmet, ki ga določi prodajalec, razen v primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države in mora prodajalec določiti kmeta na podlagi metode javne dražbe.

IL_DIAVOLO je 5. nov 2019 ob 20:45 izjavil:

Če se hočeš znebiti zemlje, daš sosedu v najem. V mojem okolišu je tega OGROMNO.

Določbe 19. do 24. člena razen določb prvega, drugega in tretjega odstavka 23. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za zakup.

Dobro, da vas ne odnesejo v vašem okolišu.

Torix je 5. nov 2019 ob 20:54 izjavil:

Kaj pa če sosedu posodiš denar(2500€).On nima denarja, da ti ga vrne, v zameno pa ti da to njivo, kot poplačilo dolga. A to bi šlo?

Kupoprodajna pogodba, zeh.

Kaj je zdaj to en hec, da Zavod za gozdove kupuje njive na Goričkem. S predkupno pravico.

Nekaj fali?

Pac-Man je 5. nov 2019 ob 21:26 izjavil:

Kaj je zdaj to en hec, da Zavod za gozdove kupuje njive na Goričkem. S predkupno pravico.

Nekaj fali?

Glede na to, da je kmetijstvo v upadanju, se zemljo prodaja tistim, ki jo bodo aktivno gospodarili.
OP pa hoče "mir".
Nekako imajo interesi Evropske Unije kot skupnosti prednost pred tem, kar želi posameznik.
OP zatorej naj prične aktivno kmetovati ali pa naj enostavno požre situacijo.
Drugih možnosti ni.

Hja zaradi ene njive ziher nebom pustil službe ter si urejal status kmeta. Zakaj zavod kupuje zemljo pač ne vem, predvidevam da pač zaradi profita. Kupijo, dajo v najem, po možnosti pobirajo še subvencije, ... a ni to tudi praksa naših kmetov? Nepremičnine nismo kupili, kajti na tem mestu živimo že od praprastaršev in smo jo posledično podedovali, smo jo le 'updejtali' ,) Se bom pač z lastnikom zmenil ter vzel v najem pa je, ker koliko sem razumel imaš kot najemnik nato tudi prednost ob nakupu.

Včasih je bilo tako, da ti je lahko nek kmet dal potrdilo, da si pri njem kmetoval in si sedaj tudi sam kmet. Tako si lahko kupil zemljišče kot kmet. Če je še vedno tako, pa ne vem.