TVji in Herzi

Danes imajo tvji tudi tisti ta poceni tui po 600hz osveževanje.
Pri LCD računalnišlih monitorjih pa imajo max 120hz in te z 120hz so 2x dražji od 60hz.
Da ni to spet kakšen nateg, katerega ne poznamo dobro?
Kaj te HZi sploh delajo, mečejo slike vmes? Jest sm slišal, da pri LCDjih je to drugače in se ne osvežuje celotna slika, ampak samo vsak piksel posebej...
Pa tudi na nekaterih tvjih, ko se vklopi 200hz osveževanje, meni deluje vse skupaj tako čudno, kot da bi bilo posneto z neko drugo kamero.
Bi znal kak pro to malo razložit.

Ah na siolu članek... To kar tukaj piše ve vsak.
Mene predvsem zanima, zakaj so računalniški monitorji z 120hz toliko držaji od navadnih. Pri tvjih pa ni tako.

damirez je 6. dec 2012 ob 11:11 izjavil:

Ah na siolu članek... To kar tukaj piše ve vsak.
Mene predvsem zanima, zakaj so računalniški monitorji z 120hz toliko držaji od navadnih. Pri tvjih pa ni tako.

Zato ker 120Hz monitorji so dejansko 120Hz. 600Hz TV še vedno žre največ 60Hz iz vhoda (recimo DVB-T ali HDMI).

Predvsem pa tukaj dejansko ni osveževanja. CRT monitorje/TV-je je bilo potrebno osveževat. Sicer se bi fosfor na zaslonu ohladil in enostavno "ugasnil". Stari CRT TV-ji so osveževal sliko pri 50Hz. 25x lihe vrstice 25x sode vrstice. Kljub temu so utripal, ker se fosfor začne takoj ohlajat, čim katodni žarek prileti čez. Potem so se pojavili 100Hz CRT TV-ji... Ti so jasno še vedno vzel iz vhoda 50Hz prepleteno sliko, ampak so vsak del slike prerisal 2x. Torej manj fosfor se je med osvežitvami manj časa hladil in TV je bistveno manj utripal.

LCD/Plasma zasloni so druga zgodba. Ko ti LCD matriko nastaviš je ni treba nič osveževat. Dokler je luč zadaj bo slika ostala gor. Minute, ure, dni,... (jasno bo s časom degradacija) Plasma zasloni, oziroma plasma celice bodo streljale fotone dokler bodo pod napetostjo.
Da se statične slike spremenijo v film na plazmah spreminjajo napetost na celici. To lahko počneš praktično poljubno hitro (ajde ~600Hz).
LCD podobno ampak tekoči kristali so malo bolj tricky. Posamezna celica (sub pixel) se ne bo zaprla oziroma odprla v tistem trenutku, ko elektronika to hoče. Rabi nek čas, za spremembo. In ta čas niti ni konstanten! Iz 0% na 100% se bo preklapljala bistveno dlje časa kot iz 0% na 10%. In iz 40% na 50% spet ne bo trajalo isto kot iz 0% na 10%. Obenem tudi ne boš videl en trenutek zaprte celice in naslednji trenutek povsem odprte celice, ampak se bo celica odpirala (zapirala) "počasi".
To je tisti "odzivni čas" recimo 5ms (to "gray to gray" številka, torej recimo iz 40% na 50%). Torej načeloma 200Hz, ampak ne za vse barve. Če boš preklopil iz povsem črne na povsem belo se ti povsem lahko zgodi, da bo panel potreboval več kot 16ms, za celo spremembo. Tu dobimo t.i. "ghosting".

Ker vsi uporabniki TV-jev vedo že iz CRT časov, da je 50Hz bistveno slabše od 100Hz, so proizvajalci TV-jev začeli prodajat "hertze". Danes imajo ti TV-ji elektroniko, ki v zaporedju slik najde premikanje in potem delčke slike premika hitreje. Oziroma delčke slike kjer recimo leti žoga osvežuje hitreje. Isti princip kot večina algoritmov za kompresijo videa.

Ni pa noben od teh 600Hz zaslonov dejansko sposoben prikazat niti 120 različnih slik v sekundi. Niti ni elektronika sposobna sprejemat slike tako hitro. Še vedno prikazjejo zgolj 60Hz recimo iz HDMI.

120Hz monitorji dejansko zmorejo vzet 120Hz signal iz grafične kartice. V osnovi so namenjeni za uporabo v kombinaciji s 3D očali. Kar potegne za sabo tudi to, da mora bit matrika tudi v najslabših pogojih (menjavanje iz črne v belo) bistveno bolj odzivna. "600Hz" na TV-ju ti ne pove nič o sami kvaliteti matrike. Pove ti samo to, da je elektronika sposobna sproducirat "nekaj vmes".

To ne drži ravno. Plazme so zelo podobne CRT-jem, kjer mora elektronika še vedno bombardirat fosforno plast, samo da tega ne dela z elektronskim topom ampak s pomočjo plina, ki ga "vzburi" (hehe) s pomočjo elektrike v vsaki RGB celici, ki nato razžari fosfor specifične barve (iz RGB spektra). Zato se jim tud reče plazme, ker snov v določenem stanju preide v plazmo (za trdno, tekočo in plinasto obliko).

Drugačna žvau pa so LCD-ji, kjer je dejansko čez barvaste subpixle postavljen LCD ekran, ki deluje kot žaluzije oz zaslonka in jih po potrebi prekriva.

Tretja žvau pa so organski LED, kjer vsak subpixel sam od sebe oddaja svetlobo in ne rabi shutter sistema niti fosfornih plasti in plina niti backlighta. Ima pa spet druge težave in omejitve...