München s prehodom na Linux in OpenOffice prihranil 10 milijonov evrov

Mislim, da bi nam lahko bili tisti, ki so delali na tem projektu za vzor. Naredijo študijo, začnejo izvajati prehod in na koncu potrdijo, da jim je uspelo kar so hoteli. Medtem, ko se med nami odvija vojna med zagovorniki in kritiki, se pojavita le uboga 2 komentarja, ki povesta, kakšno stanje sta doživela v javni upravi. Vsi pričakujete visoko stopnjo integracije pa noben ni konkreten kakšno stopnjo.

Sam sicer uporabljam GNU/Linux kot tudi Windows OS, predvsem pa se ukvarjam z vzdrževanjem clustrov in podobnih homogenih sistemov. Sicer se na večjih workstation zadevah še nisem preizkusil, vendar pa bi rad poskusil tudi to. Ker noben izmed komentatorjev ne poda stopnjo integracije in kaj naj bi se uporabljalo v takšnih sistemih, bom jaz opisal sistem, ki bi temeljil na GNU/Linux, vi pa povejte kaj mu manjka oz. zakaj nebi bil primeren kot workstation.

Če bi sam postavljal sistem bi le-ta temeljil na centralnem podatkovnem strežniku, na katerem bi bili vsi podatki (za večje omrežje bi uporabil več podatkovnih strežnikov). Tako bi s pomočjo tehnologije PXE vsak računalnik, ki bi bil v tem omrežju pridobil OS iz podatkovnega strežnika. Tako poljubna postaja nebi potrebovala lokalnega diska, na podatkovnem strežniku pa bi zagotovil, da so podatki na varnem (backup, RAID). S takšnim sistemom bi zagotavljal enostaven prehod v primeru posodobitev, če pa bi le te bile neuspešne, pa bi imel zagotovljen enostaven prehod na prejšnjo stanje. Prav tako pa odpade inštalacija posameznega sistema na posamezno postajo. DE bi uporabil gnome-shell z vsemi bonbončki, kot so skupni addressar, skupni koledarji (prek evolutiona), mape v skupni rabi za posamezne skupine. Za odjemalec pošte bi uporabil thunderbird, spletni brskalnik firefox, za delo z dokumenti pa LibreOffice. Za live komunikacijo med uporabniki pa bi skrbel Empathy.

Če odmislim lastne aplikacije, ki se uporabljajo, ne vem kaj konkretno bi še takšnemu sistemu manjkalo (te aplikacije sem odmislil z namenom, ker do sedaj ni nihče povedal, v kolikšni meri se to uporablja).

Sam bi pa rad, da bi bil sistem v JU dober, zanesljiv in da na občini ne čakam na uslužbenko, ki je nesla podatke svoji sodelavki (na ključku). In dokler bom(o) moral(i) to gledati, smo lahko skupnega mnenja, da takšen sistem ni dober, pa naj temelji na Linux-u, Windows-u, DOS-u ali UNIX-u.

Mipe> Še vedno čakam jypeta, da nam pokaže večje podjetje, kjer za vse naloge uporabljajo zgolj in samo brskalnik.

Google.

Google!

Kakšnega vira? Google interno izdatno uporablja svoje storitve. Seveda ne teče v brskalniku _vse_, zgolj vse tisto, kar uporabljajo za komunikacijo in pisarniška opravila.

Poleg tega se večina njihovega razvoja dogaja na Linux prenosnikih.

multimodularna

krasn izraz, in vesel sem da kidam gnoj in ne poslušam več takih nebuloz

Heh, zanimivo kako mularija misli da je fat server nekaj novega in uaaa... sem vedel da so development mutta malo
prekmalu zakljucili.

Zagon računalnika preko PXE.... ne vem - ima kdo izkušnje, koliko časa to traja, da se ti naloži lesktop in pričneš z delom?

Jaz se še spomnim starih časov, ko smo na Novellu uporabljali network boot. Takrat se je naložil zgolj DOS in je bila zadeva akceptabilna. Se pa bojim da bi za Linux desktop (ne mislim CRT mode!) zadeva trajala.
Poleg tega nebi mogel vsega imeti v ramu, ampak bi moral poganjati stvari preko omrežnega diska (nfs), kar bi spet upočasnjevalo delovanje.

Ima kdo praktične izkušnje? Bi me zanimalo slišati....


Drugače pa je za mene debata 'kateri desktop' razmeroma nezanimiva. Če imaš na desktopu programe, ki ti omogočajo, da opraviš svoje delo, je čisto vseeno, ali je to Linux, Windows ali karkoli - zaradi mene lahko tudi DOS ali navaden CRT terminal. Bistvo je, da ti desktop ne omejuje storilnost, da lahko opraviš zadane naloge v predvidenem času. Vse ostalo pa je zgolj 'šminka'.

Zanimivo pa za mene zadeva postane, ko se začne pogovarjati o managementu vsega tega. Pa ne mislim distribucij, ampak uporabnikov. Okolje z nekaj tisoč uporabniki potrebuje nek centralni 'directory service', ki nima bugov in se lahko 100+% zaneseš nanj. Odpoved tega pomeni katastrofo. Pri tem se skorajda ne moreš zanašati na open source, ampak si skorajda prisiljen, da uporabiš kakšnega od ne ravno poceni 'framework-ov' s profesionalno podporo in garantiranim odzivnim časom. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako in s čem so reševali to področje, ki je lahko eno ključnih za uspeh ali propad nekega sistema.

NeMeTko> koliko časa to traja, da se ti naloži lesktop in pričneš z delom?

5-10 sekund?

NeMeTko> Okolje z nekaj tisoč uporabniki potrebuje nek centralni 'directory service', ki nima bugov in se lahko 100+% zaneseš nanj. Odpoved tega pomeni katastrofo. Pri tem se skorajda ne moreš zanašati na open source, ampak si skorajda prisiljen, da uporabiš kakšnega od ne ravno poceni 'framework-ov' s profesionalno podporo in garantiranim odzivnim časom. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako in s čem so reševali to področje, ki je lahko eno ključnih za uspeh ali propad nekega sistema.

Finta je, da je to v vse unixe vgrajeno že desetletja, da nima nobenih resnih šibkih točk in da za administracijo lahko izbereš eno od par sto rešitev, komercialnih ali prostih.

YP/NSS nad ldapom in to je to.

Garantiran odzivni čas ti seveda ne pomaga nič, če napake dejansko ne odpravijo. V tem primeru je bistveno bolje, da imaš svoje ljudi, ki lahko napako odpravijo zato, ker imajo dostop do vsega, do česar ga za odpravo napake potrebujejo.

NeMeTko je 27. nov 2012 ob 18:36 izjavil:

Zagon računalnika preko PXE.... ne vem - ima kdo izkušnje, koliko časa to traja, da se ti naloži lesktop in pričneš z delom?

Konkretno: zagon OS (Ubuntu Server 12.04 - brez X-server) preko NFS sistema (HP Proliant 160G, Intel(R) Xeon(R) CPU E5520 @ 2.27GHz, 6GB RAM, 1Gbps LAN) 25 sekund (brez BIOS inicializacije), največja hitrost prenosa pri zagonu je 40MB/s in traja 2 sek. V primeru, da se na istem sistemu uporablja 100Mbps LAN se hitrost zagona poveča na 45-50 sekund. V primeru zagona 30 takšnih enot (istega OS) v razmiku 5s, ni zagon nobene daljši (brez inicializacije BIOSa) 45 sekund (pri tem času imam alarm, da je nekaj narobe).
V primeru zagona Ubuntu 12.04 - desktop live, je zagon daljši, na oko bi rekel, da je še vedno pod minuto (nisem ga meril), prav tako nisem meril hitrosti prenosa podatkov. Med uporabo live distribucije pa le ta teče BP.
Kako bi to delovalo na 30+ postajah, bi moral preizkusiti, vendar imam dober občutek.

NeMeTko je 27. nov 2012 ob 18:36 izjavil:

Poleg tega nebi mogel vsega imeti v ramu, ampak bi moral poganjati stvari preko omrežnega diska (nfs), kar bi spet upočasnjevalo delovanje.

Ko sem testiral diske (7200rpm, 500GB, SATA - mislim, da so Hitachi, vendar ne bom trdil) pri neobremenjenem omrežju, so takšni diski le malenkost hitrejši od omrežja (130MB/s). V RAID10 pa sem pridobil še dodatnih 40MB/s. Vendar se je potrebno zavedati, da ni potrebno neomejeno dostopati do datotek v omrežju, saj že sam OS pri odpiranju programa naloži datoteke v cache (ki tam ostanejo, če se RAM ne uporabi za programe).

Torej z vidika administracije je zadeva zelo dobra in deluje dobro na 30 enotah brez X-serverja. Kako se bi zadeva obnesla na delovnih postajah, pa lahko samo ugibam (za eno deluje BP).

NeMeTko je 27. nov 2012 ob 22:02 izjavil:

Kam pa pravzaprav pri diskless postajah date swap? ramdisk? nfs?
Če je swap na nfs - kaj se zgodi, če pride do hickup-a na mreži?

A ni ram danes dovolj poceni da ne rabis swap? Swap na ramdisk je pa absurd, zakaj bi swapal v ram ce pa lahko ta ram raje uporabis in ti potem ni potrebno swapat. Ce pade mreza, bodo vsi programi ki bi radi brali pac obviseli dokler ne pride mreza nazaj. Sicer tudi ce ne naredis swap preko mreze in primanjkuje spomina, potem vrze ven redko uporabljeno exec codo iz rama ker jo kasneje lahko prebere nazaj iz exe fajla, v bistvu je tudi to tip swapa.

noraguta> prezentacija pa v powerpointu?

Ja? Linux programje zna pisati tudi zastarele zapise, brez skrbi.

jype je 27. nov 2012 ob 22:29 izjavil:

noraguta> prezentacija pa v powerpointu?

Ja? Linux programje zna pisati tudi zastarele zapise, brez skrbi.

za linukse konferenco? animate svoje odprte, superjorne formate. komu prodajate meglo na ms programski opremi?

pa ne jamrat preveč, elektronček dela na windowsih pa služjo. linuki očitno niso kej prida. za kake iz državne uprave k denar razmetavajo mogoče že.

noraguta je 27. nov 2012 ob 22:47 izjavil:

jype je 27. nov 2012 ob 22:29 izjavil:

noraguta> prezentacija pa v powerpointu?
Ja? Linux programje zna pisati tudi zastarele zapise, brez skrbi.

za linukse konferenco? animate svoje odprte, superjorne formate. komu prodajate meglo na ms programski opremi?

pa ne jamrat preveč, elektronček dela na windowsih pa služjo. linuki očitno niso kej prida. za kake iz državne uprave k denar razmetavajo mogoče že.

Od celotne vsebine predstavitve se ti obesiš na format datoteke in na podlagi tega zaključiš, da je Linux le za denar razmetavat. Škoda da ne pišeš v angleščini, da bi te razumel tudi Google in spoznal svojo zablodo, ter svojim zaposlenim spet dovolil uporabo Oken. Ali pa na primer IBM. Očitno ne znata drugega kot denar razmetavat.