Številke moramo seveda gledati relativno, saj se število znanstvenih revij in člankov hitro povečuje. Zaskrbljujoče je, da se tudi delež umaknjenih člankov. Večina člankov je danes umaknjenih zaradi prevar in ne tehničnih težav ali napak, kot je bilo to včasih. V novi študiji so znanstveniki pregledali 2047 obvestil o umaknjenih člankih (v tem času je bilo objavljenih 25 milijonov, torej jih je umaknjenih le majhen delež) in jih razvrstili glede na razlog: plagiatorstvo, že objavljeno delo, napake, prevare. A študija kaže, da znanstveniki mnogokrat poizkušajo razlog za umik zakamuflirati v napako, medtem ko gre za prevare ali druge etično nedopustne manipulacije rezultatov. Skupno naj bi jih bilo kar 43 odstotkov krivih prevar, 24 odstotkov podvojenega dela ali plagiatorstva in le petina resničnih nehotenih napak. Od leta 1975 se je delež umikov podeseteril, plagiatorstvo in ponarejanje rezultatov pa sta eksplodirala po letu 2005.
K sreči velika večina dvomljivih člankov prihaja iz 38 laboratorijev. Med njimi je največ ameriških, sledijo pa nemški in japonski. Kitajska pa je absolutno vodilna pri plagiatorstvu in objavljanju že znanih dejstev. Nekaj primerov goljufov je široko znanih. Južnokorejski profesor biotehnologije Hwang-woo Suk si je izmišljeval rezultate raziskav o matičnih celicah, zato je bil leta 2006 odpuščen. Še bolj znan je primer Jana Hendrika Schöna, ki je konec 90. let objavljal izredno veliko in izjemno kakovostne članke o raziskavah polprevodnikov. Kmalu so ugotovili, da si jih je večino izmislil, saj je prilagal kar enake grafe, le enote na oseh je popravil. Nemci so škandal opisali kot največjo prevaro v fiziki v zadnjih 50 letih.
Publish or perish.
