Inquisitor

Inquisitor

Po 13. letih izdelave smo končno dočakali spet en pravi RPG stare šole. Izdelali so ga Čehi, tako da kar se zgodbe tiče ni treba dvomiti o kvaliteti. Izdelovali so ga celih 10 let, potem pa je igra izšla na Češkem, ampak samo v češčini. Potem pa je trajalo še 3 leta, da so igro uspeli prevesti v Angleščino.
Sedaj je končno na voljo na GOGU za $15

RPG stare šole pomeni, da je grafika 2D, nič vrtenja okolice, nič zooma, nič govorjena, ogromno teksta, odlična zgodba, težko napredovanje, dolga zgodba, velikansko ozemlje, ...
Teksta je za okoli 5000 strani v knjigi, se pravi za okoli 10 debelih knjig, tako da ni čudno, da je trajalo 3 leta, da so vse skupaj prevedli v angleščino.
In to je verjetno ena redkih iger, kjer bugov tako rekoč ni več, hkrati pa je iz istega razloga že malo zastarela (grafično). Ozemlja so sicer dokaj lepa, ampak precej statična, naš junak pa se premika precej leseno in okorno. Nenavadno je tudi to, da naš junak tokrat naokoli hodi in ne teka ves čas kot je to v navadi drugod. Preklapljamo lahko samo med normalno in hitro hojo, pri čemer je hitra hoja odvisna od naše statistike "speed", v katero ni pametno pretirano vlagati, ker drugače bomo trpeli na drugih področjih. Zato je vandranje naokoli v tej igri precej počasno. Seveda pa obstaja hitro potovanje med večjimi območji.

Igranja je za minimalno 150 ur, zgodba je dolga, globoka in močno razvejana, vsak stranski quest je ponavadi svoja zgodba z ozadjem. Prebiranja je ogromno, ampak večinoma gre za pogovore, ki so zelo zanimivi, tako da je ves tekst zanimiv.
Pri pogovorih gre za "Mass Effect" sistem, kjer imamo na voljo vedno več odgovorov, ki vsak prinese drugačen odziv in razvoj dogodkov. Lahko smo prijazni ali pa napadalni. In igra tudi glede tega podoben sistem kot v Mass Effect, saj obstaja drsnik, na katerem vidimo ali nas odnaša na temno ali svetlo stran. Od tega je ves čas odvisno dogajanje okoli nas in odnos NPC-jev do našega junaka.

To da so igro izdelali Čehi ima za rezultat še eno stvar in sicer da je zgodba včasih močno kruta. Naš junak je občasno za dosego svojih ciljev primoran uporabiti tako krute metode, da se normalnemu človeku obrača želodec.
Smo namreč tipičen Inkvizitor, ki razmišlja, da je najbolje pobiti vse, potem bo pa že bog presodil kateri bodo šli v nebesa in kateri v pekel. Tako mimogrede pobijemo cel kup nedolžnih ljudi, če le obstaja majhna možnost, da bi bili heretiki.
Svet je namreč tik pred popolnim propadom in naš junak ne izbira sredstev, da bi rešil svet. Čeprav je kolateralna škoda ogromna. Smo nekakšen starodobni detektiv, ki razrešujeno hudo zapletena kriminalna dejanja, zaslišujemo ljudi na inkvizicijski način seveda z natezalnicami, natikanju na kole, utapljanju, zažiganju in mučenju, katerega se nebi sramovali niti stari kitajci. Starost in spol tukaj nista pomembna. Tudi otroci lahko končajo na natezalnici, če smo preveč vneti pri zbiranju dokaznega gradiva.

Igramo pa kot Paladin, Priest ali pa kot Thief. Nekaj skillov imajo skupno, večino pa vsak uporablja popolnoma drugačne skille, ki se jih drugi nikoli ne morejo naučiti. Tako da je igranje z vsakim precej drugačno. Na splošno je Paladim borec na blizu, Duhovnik je čarovnik, tat pa borec na daleč. Vsak ima precej pomankljivosti. Paladinu se z veliko hitrostjo kvari oprema, ki jo je treba stalno popravljati, Duhovnik je stalno brez Mane, Tatu pa vedno zmanjkuje puščic, vsi skupaj pa uporabljajo še stamino in če precej pogosto ne pijejo stamina napitkov ni nič od njih. Vsi torej potrebujjeo kar precej denarja. Im apa vsak tudi nakej prednosti. Paladin si lahko sam popravlja opremo, Duhovnik sam izdeluje napitke, Tat pa lahko žepari in vlamlja v zaklenjene skrinje.
Težavnostne stopnje so 3 ampak moram poudariti, da je že na "Easy" igra zaguljeno težka.

Igro moram priporočiti vsakemu pravemu RPG ljubitelju. Tisti, ki je užival v Baldur's Gate mora tole obvezno preigrati. $15 je primerna cena, glede na to, da bo BG:EE stal $20.

Že aktivno preigravam. Sem končal z Diablom 3 in včeraj nabavil to. Ker ni govora, je vsega skupaj za slaba 2 GB.
Je pa to igra, kjer je obvezno prebrati navodila, da sploh znaš uporabljati magijo. PDF navodila so v osnovni mapi, lepa in pregledan knjižica.
Začetek je kar težak, sem moral probati vse tri klase, da sem se končno odločil kateri je pravi zame. Oblikovanje junaka je popolnoma prepuščeno igralcu in tu mislim predvsem na statistike, ki jih moraš polovico nastaviti sam, tako da lahko že preden igro sploh začneš povsem zavoziš svojega junaka. vsako točko je treba skrbno preštudirati, drugače niti na "easy" ne boš prilezel nikamor.
Tutoriala ni, takoj si prepuščen sam sebi, zato so navodila pač nujna. In prebiranje čisto vsega teksta v igri je tudi nujno, drugače ne poznaš zgodbe. Si pa že v prvem mestu pravi detektiv, ki mora razrešiti kar nekaj različnih kriminalnih dejanj, umor, izginotje, ugrabitev in takoj začneš zbirati dokaze. Pa umoriti, po naročilu, te tudi poskušajo kar nekajkrat že takoj na začetku.

Igra ima odlične ocene že iz češke verzije, zato zgrešiti nimaš kaj. Ampak kot sem rekel, za akcijske igralce to ni, potrebuje se veliko potrpežljivosti in jasno je potrebno odlično znanje angleščine, drugače igre niti ne probaj.

Edit:
Dodal bi še to, da je začeti s Priestom neprimerno težje od ostalih dveh klasov, zato za začetnike močno priporočam Paladina in Easy stopnjo težavnosti.

Skoraj si upam staviti, da drugih jezikov ne bo. Tole je igra za bolj ozek krog igralcev, predvsem za starejše RPG igralce. Finančno se nikoli ne bi izplačalo prevajati še v druge jezike. Že angleščina je pravzaprav presenečenje in je vprašljivo, če se jim bo investicija v ta 3 leta prevajanja sploh povrnila.

Sicer pa je v igri precej enostavna Angleščina brez kakšnih strokovnih izrazov, je pa te zelo veliko tako da je po moje le potrebno toliko znanja, da se ti v možganih tvorijo asociacije direkt iz angleščine brez da bi si moral v glavi vse skupaj še prevajati.
Sicer se da pogovore skoraj vedno precej hitro končati, ampak če hočeš najti prave dokaze je potrebno kar precej vrtanja z vprašanji in z večino NPCjev v tej igri lahko debatiraš tudi po 10 minut, brez da bi se začeli ponavljati, toliko imajo nekateri za povedati.

PDF navodila imajo pravzaprav samo 35 strani in v bistvu samo nadomeščajo tutorial, ki ga v igri ni. Ko sem na primer Probal Priesta mi nikakor ni uspelo pogruntati kako sploh uporabiti kakršnokoli magijo. Šele po prebiranju navodil sem ugotovil kako se stvari streže.
Je malo neobičajno ampak ko vse poštudiraš, je kar precej posrečeno narejeno. Načeloma imaš levi klik miške fizični udarec, desni pa magija. In vsi trije klasi se lahko do neke mere priučijo iste Magije, samo da Paladin lahko obvlada samo začetno magijo, Tat nekje do sredine, le duhovnik jo lahko osvoji do konca.

Kar se tiče pa grafike pa je to sicer PC igra, ki seveda podpira vse resolucije od 800 x 600 do 1920 v 1200, ampak je na tej resoluciji vse skupaj že precej majhno, tako da je že skoraj bolje izbrati kakšno manjšo resolucijo, čeprav ta ni nativna za monitor in žrtvuješ nekaj ostrine.

Če hočeš, lahko prevedeš tudi v slovenščino, le avtorje kontaktiraj. En Italijan se je že prijavil, da prevede v svoj jezik, samo dvomim, da bo ena oseba to kdaj zmogla.

Drugače špil je dober RPG. Ni sicer briljanten, ker ima imho preslab bojevalni sistem (ni pavze) in tudi prevod je bolj tako. Struktura stavkov je včasih smešna. Sicer pa logično, da ni perfekten prevod, saj je teksta v igri ogromno. Res pa, da ga je precej čisto nepotrebnega dolgovezenja. Špil je tudi kar težak, če igraš na hard. Bojevanje zna biti kar kruto.

Najbolj je igre podobna Divine Divinity in ne toliko Baldur`s Gate. Manual pa ima skoraj 70 strani in ne 35.

Alamar je 7. sep 2012 ob 17:37 izjavil:

Manual pa ima skoraj 70 strani in ne 35.

Res je, Adobe Reader kaže 35 strani, ker so dali po 2 strani skupaj, številk na straneh pa niti nisem gledal, jih je pa res 68.

Bojevanje je pač tipično RPG, en sam klik na sovražnika in potem čakanje ali se bodo tvoje statistike obnesle bolj od sovražnikovih. Če slabo kaže lahko polokaš še nekaj napitkov in nekako napreduješ. Ampak zgodba pa seka, toliko preobratov kot tu še nisem doživel v nobeni igri. Spletk in laži kolikor hočeš.
Lokacij je sicer precej, ampak vsaj zaenkrat je vse precej na kupu, tako da ni treba preveč popotovati z našim počasnim likom.

Pozabil si dodat Armo 2 in vse dodatke, tudi prihaja z češke Čakamo 3jko.
Kar se pa tiče Inquisitorja, pa zna bit zanimivo. Vsekakor bom sprobal.

Za bolj nevešče igralce "pravih" RPG-jev je treba omeniti, da vsak klas v tej igri nujno potrebuje prav vse statistike. Če tega ne upoštevaš boš moral prej ali slej začeti znova.
Najpogostejša logična napaka bi bila po moje Paladin s premalo Dexteritya (spretnost). Ne glede kako si močan ne boš naredil nič škode, če boš vsak udarec zgrešil in ker ravno Dexterity pove koliko možnosti je da sovražnika sploh zadeneš je ta enako pomemben, če ne še bolj, kot Strength.
Strength rabijo vsi, da sploh lahko kaj oblečejo, in v roke primejo kakšno boljše orožje. Če boš zanemaril Strength boš skozi igro hodil nezaščiten in še huje zelo slabo oborožen.
Dexterity rabijo vsi, da sovražnika sploh uspejo zadeti.
Inteligenco rabijo vsi, ker brez nje ni magije in vsi trije klasi so tukaj vsaj napol čarovniki.
Constitution je nujen, da ne umreš po enem udarcu, predvsem pa ti da Stamino, ki sploh omogoča da udariš. S premalo stamine boš sredi boja omagal, kar pomeni smrt ali pa pitje stamina napitka po vsakem tretjem udarcu.
Speed pa tudi vpliva na vse po malem, ni sicer življenjsko pomemben, ampak s premalo speeda bo naš lik popolnoma lesen pri vseh opravilih, predvsem pa se bo skozi velika področja počasi vlekel kot kakšen betežen starček.

Jasno, da je omejeno. Na vsak nov level dobiš 4 točke s katerimi potem po želji počasi nadgrajuješ teh 5 lastnosti.
Poleg teh pa, enako na vsak level, dobiš še 4 druge točke, s katerimi pa nadgrajuješ znanja (skills) in magijo. Tako da je vse hudo omejeno.

Zgleda zanimivo. Gameplay me malo spominja na Infinity Enging FRPje. Si bom dal na "to play" seznam. :)

Izi je 12. sep 2012 ob 16:22 izjavil:

Glede tega je enako ubog kot Baldur's Gate, ki se je meni že od izidu pred 14. leti zdel tako grd, da sem se komaj pripravil na igranje.

:|
son i am disappoint
kako lahko izrečeš tako boleče besede?

Alamar je 12. sep 2012 ob 19:21 izjavil:

Bore malo RPGjev ali 2D iger z renderirano grafiko si ti igral pred tem, da si tako mislil? Sicer pa tudi tale igre ni dosti novejše, če gledaš, kdaj so pričeli z razvojem.

Z razvojem Inquisitorja so pričeli kakšno leto po tem ko je izšel BG1. Tehnološko je Inquisitor nekje na stopnji BG2.
Kar se tiče moje igralske kariere pa sem začel s Spectrumom, kjer smo naokoli premikali kar precej velike kvadratke v osmih barvah. Od takrat sem preigral na stotine iger in tako rekoč vse RPG-je.

Konec leta 1998, ko je izšel BG 1 je bila računalniška grafika že kar precej napredna in BG 1 je bi kar se tiče grafike veliko razočaranje. Tistega istega leta 1998 že na začetku je namreč prišel tudi Unreal, ki je bil takrat grafična mojstrovina, če si imel seveda dovolj zmogljiv računalnik. Jaz sem ga imel in ko sem potem po preigranem Unrealu nabavil BG1 mi je šlo kar na jok, ob gledanju fiksnih slik, po katerih so se premikali nazobčani in grdi možički, katere sem komaj videl. Počutil sem se, kot da bi se vrnil v čase Spektruma.
Ampak igranje BG1 in kasneje tudi BG2 je bil vseeno velik užitek, če si uporabil veliko domišljije in si dogajanje na ekranu polepšal v glavi.
In najboljša igra leta 1998 ni bil BG1 ampak Fallout 2, ki je izšel skoraj istočasno z BG1.

Sploh pa ne vem kaj me napadate. BG:EE imam namen kupiti in ga še enkrat preigrati in verjetno sem eden redkih, ki igra Inquisitorja, medtem ko večina meni, da te igre ne sodijo več v to tisočletje. To pomeni, da sem precej toleranten igralec, ki mu je zgodba daleč bolj pomembna kot pa grafika.

Alamar je 12. sep 2012 ob 20:11 izjavil:

... čeprav imho ima Inquisitor odlično grafiko. Bolj šepa sama animacija.

Mesta in stavbe, zunaj in znotraj so res v redu, medtem ko je narava zunaj mest precej borna in pusta. Najslabše pa je podzemlje. Povsod popolna črnina, vidi se samo 2 metra okoli našega junaka. Mini mape ni, zato je treba ves čas preklapljati med celozaslonsko mapo in nazaj, drugače nimaš pojma v katero smer naj sploh greš. In podzemeljskih hodnikov je kot sedaj vidim zelo verjetno res za 100 kilometrov.
Animacija pa pravzaprav niti ni tako grozno slaba kot kaže na začetku. Ko naš junak dobi hitrost nekje nad 30 se začne kar precej tekoče premikati naokoli. In popolnoma vsa oprema, ki jo nadenemo našemu junaku se ustrezno prikazuje na na njemu, čeprav mi ni jasno zakaj so se morali tako truditi s tistimi omenjenimi milijoni "spritov" za opremo na našem junaku, ko pa je ta tako majhen, da se komaj vidi kaj ima oblečeno. Ko s tipko W preklapljam med tremi možnimi seti orožja, ki jih lahko hkrati nosimo, se moram kar precej skloniti k ekranu, da sploh vidim ali imam trenutno v roki lok ali meč.
Fiksno določen pogled je za moj okus preveč oddaljen in tako je vse premajhno. Tudi nižanje resolucije ne pomaga kaj dosti.
Je pa igra vsaj čez cel ekran. Na primer pri Baldur's Gate dobro četrtino ekrana izgubimo za tekstovno polje, slikice avatarjev in orodja.
Razen nepreglednega Journala je ostalo precej na nivoju. Pa vse bolj ugotavljam, da NPC-ji le preveč dolgovezijo. Vsako stvar razlagajo na dolgo in široko in še nisem doživel, da bi mi kdo odgovoril v enem stavku. Čeprav so vprašanja našega junaka ponavadi enostavčna so odgovori minimalno 5 stavkov, včasih pa kar več strani dolgi. Tukaj so nepotrebno pretiravali. Tudi če NPC o zadevi ne ve nič se bo kljub temu razgovoril in nam povedal kaj si on misli o zadevi, in kaj je slišal od znancev in celo govorice, ki jih je pobral v gostilni. Na koncu tako kljub 5 minutnemu pogovoru ne izvemo nič uporabnega.

Ja, strinjem se, da je lahko tista slika za Background tudi lepa, ampak ima pa vsaj zame nekaj tako hudih minusov proti 3D, da se mi zdi primerjava nesmiselna.

Prva stvar je Zoom oziroma približevanje in oddaljevanje ozemlja. Pri 2D igrah je za ozadje dejansko bitna slika in vsi vemo kaj se zgodi, če probamo bitno sliko približati. Vse skupaj se spremeni v neprepoznaven meglen zmazek. Zato zooma večina 2D iger nima. Na BG:EE ga bodo sedaj poskusili vklopiti z nekim posebnim matematičnim algoritmom za izračunavanje manjkajočih podatkov. Bomo videli kako se bo to obneslo.

Drugo je, da na PC vsak uporablja drugačno resolucijo in potem tisti z največjo resolucijo na ekran dobi skoraj celotno deželo z tako majhnimi liki, da jih komaj vidi, tisti z najmanjšo resolucijo pa ima lik čez pol ekrana in okoli njega vidi čisto malo ozemlja (namenoma sem malo pretiraval).

Tretje je, da na 2D ni vrtenja kamere naokoli, kar je jasno, če pa imamo navadno sliko za ozadje, Zaradi tega redno izgubljamo pogled na našega junaka, ko se postavi za kakšen predmet. Tisti predmet pred likom naj bi sicer zbledel ali izginil, ampak zadeva dostikrat ne deluje najbolje. Tudi pri Inquisitorju se dostikrat zgodi, da se boj zgodi ravno za velikim drevesom, ki nikamor ne izgine in potem boja sploh ne vidimo.
Pa še bi se našlo kar nekaj minusov, ampak se mi ne da več pisati

Tako, da zame je še tako pusta 3D grafika skoraj brez tekstur, veliko boljša od najlepše 2D grafike.

Tako, da zame je še tako pusta 3D grafika skoraj brez tekstur, veliko boljša od najlepše 2D grafike.

Si v izredni manjšini brez skrbi. Kdo za vraga rajši gleda brezoblične oglate 3d modele zgodnjih predstavnikov, kot prelestno izrisano 2D grafiko. Če se usmerim na čisto grafični vidik potem veliko raje ponovnom igram 10, 15 let star RPG, kot so Infinity igre, Fallout, Divine Divinity, kot pa 3D predstavnike iz tistega obdobja. Zoom ne igra vloge, ker so te igre narejene za izometrično igranje in približevanje ni potrebno. Še par let nazaj recimo za Dragon Age sem uporabljal najbolj oddaljen pogled, ker omogoča preglednejše igranje in omili slabo resolucijo tekstur.

Druga zgodba so seveda najnovejše 3d igre, ki so seveda na nivoju, ampak lepa, ročno izrisana grafika, čeprav pikslasta, ko je primer v mnogih indie pustolovščinah, ima še vedno svoje mesto na trgu.

Alamar je 13. sep 2012 ob 14:57 izjavil:

Še par let nazaj recimo za Dragon Age sem uporabljal najbolj oddaljen pogled, ker omogoča preglednejše igranje in omili slabo resolucijo tekstur.

Si pa bolj mal igral Dragon Age....

todman74 je 13. sep 2012 ob 18:02 izjavil:

Alamar je 13. sep 2012 ob 14:57 izjavil:

Še par let nazaj recimo za Dragon Age sem uporabljal najbolj oddaljen pogled, ker omogoča preglednejše igranje in omili slabo resolucijo tekstur.

Si pa bolj mal igral Dragon Age....

Hm...umikam tole. Sem sedajle preveril pri DA 2... najbolj oddaljen pogled niti ni tako oddaljen in ne spremeni bistveno ničesar. Se mi pa zdi, da je bilo pri Origins drugače....

Še zmeraj pa ne razumem tistega o preglednejšem igranju.

Osebno, in nisem edini, imam raje visok pogled, ker je igranje preglednejše. Vidiš več območja, kar ponuja več taktičnih možnosti pri boju recimo. Seveda pride to bolj do poudarka pri igrah s partyem in naprednem fight sistemu, kakor ga ima recimo dragon age serija in infinity igre. Po drugi strani je Inquisitor enoigralski (dobro imaš stupid prisklednike) in boj je običajen klikfest brez kančka taktike.

Tudi DA2 sem preigral na najtežji stopnji in ravno tudi me moti, da ne moreš bolj oddaljit pogleda, ker bi lahko bolje upravljal like med samim bojem.