vsakdanje podražitve

jype je 4. sep 2012 ob 16:32 izjavil:

Looooooka> Ker drugace lahko pac nehajo jest a ne :)

Lahko nehajo jest drago "bio eko biološko dinamično organsko pridelano" hrano in jejo poceni hrano.

Ja sj glih to bojo podrazil a ne.
drugace pa...a zato, ker je nekdo zajebal verigo bomo zdaj nagrajevali tiste, ki sluzijo miljone s spricano hrano in natabletkanano zivino?
Se mi zdi, da je vec kot ociten problem povsod, da se vedno kaznuje napacne ljudi.
V imenu neke "dodane" vrednosti, ki je v bistvu sploh ni.
To, da mi nekdo proda "eko" hrano zame ni dodana vrednost.
To samo pomeni, da je nekje na poti postalo sprejemljivo, da nekdo svojo sprica s strupom in mi jo prodaja po isti ceni. Rezultat je pa to, da bio izdelki dvignejo ceno.
"Dodana" vrednost my ass.

Relanium je 4. sep 2012 ob 15:34 izjavil:

dexterboy je 4. sep 2012 ob 08:14 izjavil:

Kaj pa če bi naši vrli kmetje naredili kakšen portal, kjer bi dali svojo robo naprodaj? Če pozante kakšno spletno stran, na dan z njo. Lepo bi šel na stran, pa bi napisal svojo lokacijo in bi ti v polmeru 25km podali svojo ponudbo. Ali pa bi rabil, recimo 50 kil govedine za skrinjo, bi vtipkal goveje meso in bi se ti pojavila ponudba. Lahko to naredi tudi kdo od vas tu, ko sem to hotel narediti pri nas v službi že osem let nazaj, je bil komentar tak, da ga raje ne bom omenil.
Kaj bi pridobili; kmetje bi prodali večino svojega zaslužka, podpiral bi slovensko proizvodjo in posledično dvignil raven samooskrbe, cene pri kmetih bi se zagotovo znižale na raven cen v trgovini, ker bi imeli vsaj neko konkurenco, ne pa da so cene višje kot v štacuni, kar je že pisal @Majk.

Tole je ena najboljših idej oz. odgovorov na novinarsko strašenje in trgovsko požrešnost.
Problem je ker redkokateri kmetovalec pozna HTML ker ima večje skrbi, ko mu je krava zbolela in bo spet veterinar pobral dosti denarja.

Pri večjih pridelovalcih stvar ne funkcionira tako. Majhni pa ne morejo konkurirati ne s cenami, ne z zadovoljivo zalogo (ki pridelujejo za sprotno prodajo, katerih količina pa ne zagotovalja redne zaloge veletrgovcem).
Večji pridelovalci rabijo sedaj vedeti oz. dobiti naročila za naslednje leto, da vedo koliko pridelati. Problem sploh ni v spletnih straneh, ampak je mnogo kompleksnejši. Gre za hitro pokvarljivo blago, ki mora biti prodano hitro. Da boš pa čakal kupca preko spleta, ti pa si pravkar potrgal nekaj ton paradižnika, me res zanima kako si predstvaljaš potem zadevo.
Najprej se morajo zorganizirat, skupaj nastopit pri veletrgovcih. S tem lahko zmanjšajo stroške (da ne rabi vsak vseh obdelovalnih strojev), kot večja organizacija lahko začnejo konkurirat tujim velikim pridelovalcem in lahko ponudijo zadostne količine v kratkem času (če je potreba) trgovinam.

Glede na to da sosed soedu želi da mu crkne krava, je vprašanje če kdaj in kako?

by00 je 4. sep 2012 ob 00:02 izjavil:

Bom izračunal, kaj domnevna razlika v maržah sploh pomeni.

Npr. da je veleprodajna cena mleka v Sloveniji 1,00 EUR in je marža 26 % (povprečna trgovska marža v Sloveniji), je končna cena 1,26 EUR.
Če drži podatek, da so v Sloveniji marže za tretjino višje kot so povprečne v EU, potem je povprečna evropska marža cca. 20 %. Končna cena izdelka je torej 1,20 EUR, kar je 5 % ceneje.
Vendar pa Eurostat navaja, da so cene hrane v Sloveniji na 96 % povprečja EU (2009), kar pomeni, da očitno naši trgovci privijajo dobavitelje za nižje cene, da si lako "privoščijo" večje marže.

Če pogledam še povezavo med povprečno ceno živil in brezalkoholnih pijač ter slovensko kupno močjo (GDP-PPP), tudi ne ugotovim kakšnih grozno velikih razlik:

Prepričan sem, da so veliko večji problem špekulativni trgi hrane, izziv pa je (in še večji bo) prehraniti čedalje več ljudi (rast povpraševanja na svetovni ravni).
Samooskrba ja pa je itak problematična. Pride ena suša in samooskrbe že več ni ...

Pa se še malo poigrajmo s statistiko (malo je za lase privlečena, ker ne operiram z pravimi podatki porabe, ampak, recimo temu tako, namišljenimi).

Če je zarai višje marže slovenski trgovec pri litru mleka zaslušil dodatnih 0,06EUR in Slovenci na dan spijemo recimo 200.000 l mleka (1 dcl na prebivalca), smo trgovcu (zaradi višje marže) omogočili dodatni zaslužek 12.000EUR/dan.

Če to maržo preslikamo na meso in vzamemo povprečno veleprodajno ceno 5EUR/kg (in računamo maržo kot pri mleku), je pri maloprodajni ceni 6,3 EUR naš trgovec z maržo zaslužil dodatnih 0,3EUR/kg.
Pri porabi recimo 0,1 kg/prebivalca/dan je poraba 200.000kg mesa. In z dodatnim zaslužkom (zaradi višje marže) je to 0,3x200.000=60.000EUR/dan.

Tako smo slovenskemu trgovcu (zaradi višje marže) omogočili dodaten zaslužek 72.000EUR/dan.
V enem letu to znese 26.280.000,00 (več kot 26 mio/EUR). In to samo pri mesu in mleku!!!

In kako je sedaj z 5% višjo ceno (zaradi višje marže od povprečja v EU)?

ps: če kdo operira s podatki porabe mesa in mleka v Sloveniji naj jih napiše tukaj!

Massacra je 5. sep 2012 ob 11:49 izjavil:

by00 je 4. sep 2012 ob 00:02 izjavil:

Bom izračunal, kaj domnevna razlika v maržah sploh pomeni.

Npr. da je veleprodajna cena mleka v Sloveniji 1,00 EUR in je marža 26 % (povprečna trgovska marža v Sloveniji), je končna cena 1,26 EUR.
Če drži podatek, da so v Sloveniji marže za tretjino višje kot so povprečne v EU, potem je povprečna evropska marža cca. 20 %. Končna cena izdelka je torej 1,20 EUR, kar je 5 % ceneje.
Vendar pa Eurostat navaja, da so cene hrane v Sloveniji na 96 % povprečja EU (2009), kar pomeni, da očitno naši trgovci privijajo dobavitelje za nižje cene, da si lako "privoščijo" večje marže.

Če pogledam še povezavo med povprečno ceno živil in brezalkoholnih pijač ter slovensko kupno močjo (GDP-PPP), tudi ne ugotovim kakšnih grozno velikih razlik:

Prepričan sem, da so veliko večji problem špekulativni trgi hrane, izziv pa je (in še večji bo) prehraniti čedalje več ljudi (rast povpraševanja na svetovni ravni).
Samooskrba ja pa je itak problematična. Pride ena suša in samooskrbe že več ni ...

Pa se še malo poigrajmo s statistiko (malo je za lase privlečena, ker ne operiram z pravimi podatki porabe, ampak, recimo temu tako, namišljenimi).

Če je zarai višje marže slovenski trgovec pri litru mleka zaslušil dodatnih 0,06EUR in Slovenci na dan spijemo recimo 200.000 l mleka (1 dcl na prebivalca), smo trgovcu (zaradi višje marže) omogočili dodatni zaslužek 12.000EUR/dan.

Če to maržo preslikamo na meso in vzamemo povprečno veleprodajno ceno 5EUR/kg (in računamo maržo kot pri mleku), je pri maloprodajni ceni 6,3 EUR naš trgovec z maržo zaslužil dodatnih 0,3EUR/kg.
Pri porabi recimo 0,1 kg/prebivalca/dan je poraba 200.000kg mesa. In z dodatnim zaslužkom (zaradi višje marže) je to 0,3x200.000=60.000EUR/dan.

Tako smo slovenskemu trgovcu (zaradi višje marže) omogočili dodaten zaslužek 72.000EUR/dan.
V enem letu to znese 26.280.000,00 (več kot 26 mio/EUR). In to samo pri mesu in mleku!!!

In kako je sedaj z 5% višjo ceno (zaradi višje marže od povprečja v EU)?

ps: če kdo operira s podatki porabe mesa in mleka v Sloveniji naj jih napiše tukaj!

Če nam je všeč ali ne, so marže zaslužek trgovca. Glede na primerjavo v grafu zgoraj lahko rečem, da imamo glede na kupno moč (BDP) z Evropo primerljive cene.
To torej pomeni, da če so cene na evropskem nivoju ustrezne, so se naši trgovci zaradi manjše konkurence očitno bolj sposobni pogajati za nižje cene in pritiskati na dobavitelje.

Če tega ne bi bili sposobni, dvomim, da bi bile cene kaj nižje, prej bi se ta "dobiček", ki ga omenjaš, prevalil na dobavitelje. Sicer pa, živimo v tržnem sistemu in trgovci so zasebne gospodarske družbe. Edino kar lahko naredimo je, da jih na to opozarjamo in iščemo alternative, ker dvomim, da bo država z omejevanjem marž ali celo določitvijo najvišjih cen posegala v "svobodno gospodarsko pobudo".

Seveda so tudi trgovci delno krivi za podražitve. Če je cena izdelka danes 1,00 EUR, marža pa 20 %, je cena 1,20 EUR in absolutna marža 20 centov. Če se izdelek podraži na 1,20 EUR, trgovec pa ne spreminja marže, torej ta ostane 20 %, je nova cena izdelka 1,44 EUR, torej je njihova absolutna marža sedaj 24 centov (20 % višja).

Ampak - še vedno vztrajam, da je problem podražitev bolj globalen, npr. špekulacije na trgu. Trg hrane bi moral biti po mojem mnenju bolj reguliran, sicer se nam resnično obetajo obdobja večje lakote, s tem pa tudi etničnih in drugih konfliktov na svetovni ravni.

P.S.: Leta 2009 smo v SLO popili v povprečju 63 kg (l) mleka/preb. Podatki za meso se gibajo okoli 90 kg/preb./leto.

Pa hrenovko od malice s sabo vzet za zajtrk