Kljub temu predimenzioniranem delu možganov, ljudje iz najrazličnejših vzgibov lažemo. Največkrat si prizadevamo pridobiti kakšno materialno ali nematerialno korist ali pa se želimo obvarovati sramote. Poznani so sicer tudi primeri patoloških lažnivcev, ki pa so povezani s fiziološkimi poškodbami prefrontalnega korteksa. Z lažmi pa gresta z roko v roki tudi goljufanje in kraja. Poenostavljeno lahko rečemo, da odstotek ljudi ne bo nikoli goljufal ali kradel, odstotek pa bo to počel vedno in brezsramno. Za funkcioniranje družbe je ključno, da preostalih 98 odstotkov ljudi ravna moralno. V zadnjem času je bilo objavljenih več zanimivih raziskav, ki kažejo, kako lahko moralno oziroma socialno zaželeno vedenje redno vzpodbujamo. Zadostujejo že majhni namigi, ki imajo presenetljivo velik vpliv.
Triki so preprosti. En primer je podpisovanje obrazcev. Te moramo običajno na koncu podpisati, saj s tem potrdimo na njih zapisane podatke in prevzamemo odgovornost za zapisano. Na Princetonu pa so ugotovili, da to ni najbolj posrečeno mesto, saj se podpišemo (in s tem identificiramo z zapisanim) šele potem, ko se je laganje že zgodilo. Zasnovali so eksperiment in ugotovili, da se število ljudi, ki lažejo in goljufajo, razpolovi, če se morajo podpisati na vrhu obrazca pred izpolnjevanje. S tem namreč že takoj na začetku vzpostavijo povezavo s svojo integriteto in podatki na listu, zato so manj nagnjeni k laganju. Poizkus so izvedli tako v laboratorijskih pogojih kakor v resničnem življenju. V slednjem delu je neka zavarovalnica za obnovitev police strankam poslala bodisi klasičen bodisi prenovljen vprašalnik, na katerega je bilo treba napisati število prevoženih kilometrov (več prevoziš, več plačaš, vsaj v ZDA). Na obrazcih s podpisom na vrhu so ljudje v povprečju prijavili 4000 kilometrov več letno - manj so lagali. Članek je objavljen v PNAS.
To pa ni edina raziskave, ki kaže koristnost občasnih opomnikov na moralne vrednote. To so študirali na Univerzi Duke in ugotovili, da ljudje radi nekoliko pogoljufamo. Ne premalo, saj se ne bi splačalo, in ne preveč. Pa to ne zato, ker bi bile nagrade prenizke ali ker bi bila možnost, da nas dobijo prevelika, ampak ker se pri velikih prevarah ne počutimo dobro. Občutimo, da se nismo vedli moralno. Pri majhnih prevarah pa se zlahka prepričamo, da nismo ravnali nič bolj narobe kakor ostali - torej prav. Laganje je nalezljivo ("zgledi vlečejo") in precej vpliva na našo samopodobo. Kadar je v igri denar, goljufamo manj, kakor za abstraktne predmete, pa četudi gre za žetone, ki jih lahko v naslednji minuti zamenjamo za denar. V naši zavesti se žetoni nekako oddaljijo od resnične koristi.
Na Univerzi v Kaliforniji so izvedli še bolj zanimiv eksperiment. V prvi skupini so morali študentje našteti 10 prebranih knjig, v drugi skupini pa 10 božjih zapovedi. Takoj zatem so izvedli preizkus in v drugi skupini ni bilo skoraj nič goljufanja. Preizkus so ponovili z več vzorci in tudi ateisti (ki so prisegli na Sveto pismo, ker zapovedi pač niso znali na pamet) so bili takisto bolj moralni.
Rezultati so zanimivi, a do neke mere pričakovani. Nič novega ni, da so ljudje v glavnem moralni in dobri, a ne bodo izpustili možnosti, da si prigoljufajo manjši priboljšek. Pri tem so pazljivi, da ne pretiravajo, četudi ni sploh nobene možnosti, da bi jih kdo zasačil. Čuvajo namreč lastno samopodobo. To je tudi razlog, da podpisovanje obrazca pred izpolnjevanjem poveča resničnost podatkov oziroma zmanjša goljufanje. Po drugi strani je zanimivo, da majhni namigi in občasno trkanje na vest zelo zaleže. Če imamo deset božjih zapovedi nalepljenih na zidu, bomo ravnali precej bolj moralno.
