Slo-Tech - Na univerzi v Bournemouthu v Veliki Britaniji so izvedli še eno v nizu raziskav o vplivu igranja računalniških iger na razvoj mladih. Anketirali so 166 mladih, starih od 11 do 18 let. Raziskovali so korelacijo med igranjem iger ter moralnostjo (moral reasoning). To je proces, s katerim ugotavljamo, ali je neko dejanje pravično ali ne, in se močneje razvije med 12. in 14. letom starosti. Ugotovili so, da povezave niso enoznačne ali preproste, a v povprečju je vpliv iger pozitiven.

Prva avtorica raziskave Sarah Hodge pojasnjuje, da je bilo doslej izvedenih že ogromno raziskav o vplivu nasilnih iger in da še vedno nimamo enotnega odgovora, kako vplivajo na ljudi. V pričujoči študiji pa so merili izrecno eno komponento, in...

Slo-Tech - Na Finskem se je konec leta končal dvoletni eksperiment, v katerem je 2000 nezaposlenih ljudi prejemalo univerzalni temeljni dohodek (UTD) v višini 560 evrov. Preliminarne rezultate prvega večjega preizkusa, kakšen vpliv ima UTD na iskalce zaposlitve, so objavili včeraj, temeljitejše analize pa bomo dobili v začetku prihodnjega leta. Za zdaj kaže, da UTD ni pomembneje vplival na trg delovne sile ali zaposlenost prejemnikov.

Debate o UTD se večkrat pojavljajo, njegov cilj pa je poenostaviti sistem socialnih transferjev (dobil bi ga vsakdo) ter odpraviti past brezposelnosti. Današnja nadomestila za brezposelnost ali...

Slo-Tech - Povezovanje navidezne resničnosti in nevroznanosti bo omogočalo hitrejše zdravljenje možganov ljudi, ki so doživeli možgansko kap. Vsaj tako trdi švicarsko podjetje MindMaze, ki je dobilo blagoslov ameriškega zdravstvenega regulatorja Food and Drug Administration za svojo nevro-rehabilitacijsko platfromo poimenovano MindMotion. Ta uporablja 3D kamere in senzorje za koordinacijo gibanja in možganskih funkcij, na podlagi zbranih podatkov pa zdravnikom pomaga oblikovati čim učinkovitejši način zdravljenja. V MindMazeu svoji tehnologiji pravijo kar operacijski sistem za možgane.

Blagoslovitev MindMazea s strani FDA je pomembna predvsem iz vidika implementacijo sodobne tehnologije v obstoječe zdravstvene procese. Švicarsko podjetje je le eno izmed mnogih, ki...

Slo-Tech - Rezultati novih raziskav, ki nekoliko izpodbijajo rezultate starejših, razkrivajo razloge, zakaj in kdaj ljudje bolj goljufajo in ravnajo manj moralno. V nasprotju z uveljavljenim pojmovanjem, da smo ljudje bolj moralni zjutraj, zdaj kaže, da je to odvisno od bioritma posameznika - in še cele palete okoliščin.

Vprašanje morale je v psihologiji in filozofiji neizmeren vir fascinacije. Ali smo ljudje naravno dobri, ali nas tega nauči šele družba, kje je evolucijska podlaga za na videz...

PNAS - Dojemanje in upravljanje tveganja in nagrade, ki predstavljata osnovo kapitalizma, ni lastno le ljudem, ampak ga precej dobro obvladajo tudi opice. Vsaj tako kaže raziskava, ki so jo izvedli na opicah vrste rezus, ko so jih naučili koncepta tveganja in nagrade. Ugotovili so, da so opice podobno kot ljudje na splošno rahlo nagnjene k zmanjšanju tveganja, so pa v obilju pripravljene tvegati več.

Eksperiment je zelo domiseln, saj opice nimajo koncepta denarja. Kako jih torej prepričati v tvegano vlaganje in kako vrednotiti njihovo premoženje in nagrado? Preprosto, le razmišljati ne smemo preveč po človeško. Denar ni vse, vam bo povedal vsak lačen in žejen človek. Tudi žejne opice visoko cenijo vodo in zato so eksperiment izvajali z vodo. Opice so dobile vodo kot...

Ars Technica - Napake se dogajajo in niti znanost ni imuna nanje. Običajno jih znanstveniki odkrijejo sami ali pa so metodološke nedoslednosti odkrite pri pregledu člankov pred objavo (peer review). Kadar se oporečen članek vseeno izmuzne skozi pregled, ga znanstveniki ob odkritju napak umaknejo. To se je dogajalo, a precej redko. Dosti bolj problematični pa so umiki člankov, za katere je bilo ugotovljeno poneverjanje podatkov in druge oblike znanstvenega goljufanja. In prav njihovo število se je od leta 1975 podeseterilo,

The Wall Street Journal - Od drugih živali, tudi naših najbližjih opičjih sorodnikov, nas ločijo možgani. Velik del je enak ali vsaj podobno sestavljen, a ljudje imamo bistveno pridobitev, ki je ostali niso uspeli tako razviti. Govorimo seveda o prefrontalnem korteksu (predčelna skorja), ki ga najdemo tudi v nekaterih drugih višjih sesalcih, a je bistveno manj razvit kakor pri ljudeh. V evoluciji se je razvil nazadnje, a se je v primerjavi z ostalimi deli možganov nesorazmerno razširil. Zadolžen je za najvišje možganske funkcije, ki obsegajo načrtovanje, delovni spomin, motivacijo in tudi socialno vedenje, kot so empatija, zaviranje družbeno neprimernih impulzov, moralnost itd....

Europa.eu - Evrobarometer je predstavil rezultate raziskave o javnem mnenju državljanov EU o varnosti na internetu, ki so jo izvajali marca letos. V raziskavi je sodelovalo več kot 26.000 anketirancev iz 27 držav članic EU, ki so odgovarjali na vprašanja o rabi interneta, izkušnjah s kaznimi dejanji in varnostjo, zaupanjem v tehnologijo itd. Rezultati kažejo, da imajo ljudje v Sloveniji najmanj izkušenj z zlorabami in so nasploh naklonjeni novim tehnologijam, pri večini statistik pa smo v zlati sredini.

Največ Evropejcev (39 odstotkov) uporablja internet večkrat dnevno, sledijo pa uporabniki enkrat dnevno (14 odstotkov) in večkrat tedensko (10 odstotkov). Približno 29 odstotkov Evropejcev ne...

ScienceDaily - Predlani je NASA razburkala znanstveno srenjo z odmevno napovedjo novinarske konference, pred katero smo bili vsi pričakovali najmanj objavo odkritja nezemeljskega življenja, in nato še vedno precej revolucionarnim odkritjem bakterij, ki namesto fosforja uporabljajo arzen.

Fosfor po trenutnem razumevanju biologije skupaj z ogljikom, vodikom, dušikom, kisikom in žveplo sestavlja razred nujno potrebnih makroelementov, brez katerih življenje ne more uspevati. Fosfor je nujno potreben za gradnjo fosfolipidnih membran in DNK, arzen pa je zaradi fosforju sorodnega kemizma strupen, saj se vmešava v njegove biološke sintezne poti in jih moti. NASA je trdila, da so v jezeru Mono v Kaliforniji odkrili bakterijo, ki arzen ne le tolerira (takšnih je...

Nature - Dlje časa je znano, da se pri posameznikih, ki so izpostavljeni hudemu travmatskemu dogodku, lahko pojavi posttravmatska stresna motnja (PTSD). Gre za vrsto anksiozne motnje, ki se manifestira v vrsti psiholoških sprememb - še zlasti v čustveni otopelosti, razdražljivosti in podoživljanju travme. Njene simptome delimo na vrinjenost (odmaknjenost, nočne more, podoživljanje travme), izogibanje (odnosom, čustvom, odgovornosti, sorodnim situacijam) in hipervzbujenost (eksplozivni izbruhi, razdražljivost, občutljivost, panični napadi, motnje spanja). Kljub temu da je PTSD precej dobro raziskan, ni znano, zakaj se pri nekaterih posameznikih razvije, pri drugih pa ne, zakaj včasih nastopi takoj in izzveni (akutni tip), drugič traja dlje kot tri mesece...

Slashdot - Lani smo pisali, da so na Univerzi Stanford dognali, da večopravilnost v človeških možganih ne deluje preveč dobro. V zgodovini paralelizacije nismo nikoli preveč potrebovali, zato ustreznih nevronskih povezav zanjo nismo razvili. Raziskovalci s pariške Université Pierre et Marie Curie potrjujejo te trditve z novimi spoznanji, da zmoremo hkrati opravljati kvečjemu dvoje opravil.

Razlog za to je del možganov z imenom medialni prefrontalni korteks (MFC), ki zmore razdeliti dve nalogi tako, da se polovica regije posveti eni in druga polovica drugi nalogi. Tako lahko ljudje z malo napora...

Slashdot - Depresija je ena izmed najbolj razširjenih duševnih motenj, kažejo raziskave. V ZDA, verjetno pa nikjer na Zahodu ni kaj drugače, naj bi za hudo obliko depresije vsaj enkrat v življenju trpelo 30 do 50 odstotkov ljudi. Simptomi depresije so znani: težave z vsakdanjimi opravili, nezmožnost koncentracije na delo, socialno odmikanje, otopelost, malodušje in podobno. Ker je evolucija domala izkoreninila večino duševnih bolezni, tako da se te pojavljajo le pri majhnem odstotku ljudi, je vprašanje, zakaj se to ni zgodilo z depresijo. Mar je koristna?

Ena teorija pravi, da je depresija pravzaprav posledica modernega življenjskega sloga, na katerega nas evolucija ni pripravila, a...