Iskanje službe

Torej slovenija in arhitektura no go?

Število sem si izmislil. Sicer pa
UniLJ FA (113 diplomantov) 2010 za UniMB ne najdem. Torej je problem nekajkrat večji :D

m0LN4r je 1. sep 2012 ob 22:03 izjavil:

V kolikor mi je znano je že v mariboru krnekaj arhitekturnih birojev zaprlo prav zaradi nepovpraševanja in propadle gradbene industrije. Če je propadla gradbena je avtomatsko tudi arhitektura.

Arhitekti in gradbeniki imajo trenutno problem v SLO. Dosti mojih sošolcev iz SŠ je šlo to študirat, pač pred krizo je bila to ena najbolj zaželenih usmeritev. Zdaj pa je ravno obratno... :(

m0LN4r je 1. sep 2012 ob 22:03 izjavil:

Glede informatike in računalništva pa je tak. Razvit nek funkcionalen, uporaben, koristen in dobro prodajan izdelek (software) je z znanjem bolonjskih diplomantov utopija. Razen tistih, ki so se zraven faksa naučili tisto kaj v RL potrebujejo.

Ja zdaj si pa povedal... utopija je razmišljati da boš iz prve naredil funkcionalen, uporaben, koristen in (zapovrh še) dobro prodajan izdelek. Ampak nekje je treba začet, vaja dela mojstra!

ej kako pa je z gradbinci zdaj, kje delajo inzenirji teh firm, ki so sle under? alpa mladi diplomiranci, sploh ti?

m0LN4r> Torej slovenija in arhitektura no go?

Ta trenutek bolj ne kot ja, ampak rečt "ah kurc, bom pa brezposeln" če ne moreš bit arhitekt je malce... Infantilno.

mtosev> pač ni služb ljudje. uprajte,da bo kmalu boljše in tak naprej. sekirati se ni potrebno

Če službe ni, se jo ustvari.

Isotropic> ej kako pa je z gradbinci zdaj, kje delajo inzenirji teh firm, ki so sle under? alpa mladi diplomiranci, sploh ti?

Gredo tja, kjer je delo, ali pa jamrajo, da ga ni.

če si totalno brez idej kako zaslužit je potrebno narediti raziskavo trga in ugotoviti, kaj ljudem manjka in za kaj bi plačevali. čre pogledam na hitro: ljudem ni škoda denarja za avtomobile, hiše, dopuste in lepšanje svojega telesa. jim ga je pa naprimer škoda za hrano.

Sasmara je 2. sep 2012 ob 01:00 izjavil:

@Hansburger

Če imaš dobre ročne spretnosti, ti priporočam keramičarstvo, tudi izvrstni varilci, strojniki (na strojih) so zelo iskani in izvrstno plačani, ker jih primanjkuje. S parterko imava oba 7. stopnjo izobrazbe, a prijatelj keramičar naju skoraj prekaša. Jasno pa je, da za vsako položeno ploščico ne boš izdal računa.

Za kvalificirane varilce, ki imajo še kakšen papir/šolo, da znajo variti (TUV SUD in podobno) in nimajo dveh levih rok še verjamem, samo kje si našel v Slo dobro plačane strojnike na strojih ?

amigo_no1> kje si našel v Slo dobro plačane strojnike na strojih ?

Na strojih? Strojniki so v prvi vrsti zato, da stroji sploh delajo tisto, kar naj bi.

M.B.> Je pomoje manj rizično, ko pa neki VC pa to.

Kaj je pa rizičnega v VC?

M.B.> Ideja pa je da narediš startup, ki že od začetka prinaša denar.

To je super ideja, ja, ampak 99% startupov tega ne more.

M.B.> Zanima pa me kak pa je v sloveniji, je met boljše d.o.o al s.p. z davčnega vidika če narediš recimo neko igrco/app, ki bi ljudje celo plačali da bi jo meli, pa jo prodajaš preko app stora.

Odvisno koliko misliš zaslužit. Če zaslužiš veliko, se splača izplačat dobiček iz d.o.o., ker je precej manj obdavčen kot dohodki iz delovnih razmerij, pa še z nobenimi prispevki ni obremenjen.

Kaj je pa rizičnega v VC?

Uff...VC ni free money. Pa saj verjetno veš, kako te zadeve potekajo. V medijih vidiš, kako nadebudna ekipa dobi par milijonov fundinga in vsi veseli brainstormajo na beanbagih, z macbooki in ipadi na kolenih. V realnosti imaš pa do VCja precej hude obveznosti.

Če ne veš povsem natančno kam boš vložil vsak € od VC, da boš pospešil rast, je boljše, da ga ne raisaš.

To je super ideja, ja, ampak 99% startupov tega ne more.

Ker so razvajeni in ne znajo pogledat iz kalupa. MVP se nardi v zelo kratkem času, takoj ga lahko začneš prodajati in imaš vsaj nek cashflow. Zadeva je izvedljiva skoraj povsod, razen v pravih hi-tech startupih, kjer je pač potrebno nekaj let raziskav in razvoja.

Odvisno koliko misliš zaslužit. Če zaslužiš veliko, se splača izplačat dobiček iz d.o.o., ker je precej manj obdavčen kot dohodki iz delovnih razmerij, pa še z nobenimi prispevki ni obremenjen.

To je res. Je pa treba povedati, da moraš plačevati prispevke, če si brezposelen in imaš registriran d.o.o. Se pravi, si s stroški nekje na istem.

Kaj že ti študiraš?

ma sej vem kaj študira, ker je že prej napisal da je na FERI in tik pred diplomo. Ravno zato mi je čudno da ne ve kaj je to GitHub...

jype: sploh ne vem kaj kle VC-je notr vlacis. To je cist nerelano za ta folk.

Na FERI smo samo za SVN čuli pri nekem predmetu pa še tam tak BTW. Tako da ni čudno da še ni za github slišal al pa sploh za GIT.
Pa v teoriji smo slišali da je fajn delat version control pa unit teste. Da bi pa to bla zahteva pa ne.
Za kr nekaj sošolcev vem da ko gledaš njihovo kodo te mine, spremenljivke a/b/x/y pa to nobenih komentarjev pa nič.
Nisem svetnik samo vseeno lažje ugotovim kaj moja koda dela čez 2 tedna.

Pa je kako vajo bistveno lažje naredit če si unit test napišeš pa pol programiraš bistveno hitreje preverjaš stvari.

Hvala za info zdaj moram samo še pogledat do kolko lahko sam služim kdaj pa moram firmo naredit. :)

Glede VC se mi zdi da je lahko problem v tem da te potem usmerjajo v smeri, ki tebi ne ustrezajo pa vedno imaš nekoga, ki ti sedi za vratom, kar je lahko dobro al pa slabo. Pa če maš par let recimo brezplačen produkt, potem ga pa naenkrat monetiziraš se lahko ljudje preselijo drugam. Če pa že od začetka nekaj denarja pobiraš, pa tisti, ki plačajo za stvari plačujejo, ti pa VCja v bistvu nujno ne rabiš, dokler vsaj stroške pokrivaš.

Gandalfar> jype: sploh ne vem kaj kle VC-je notr vlacis. To je cist nerelano za ta folk.

I don't. "VCje notr vlači" Mr.B.

Daedalus je 2. sep 2012 ob 20:23 izjavil:

Kaj je sploh ta GitHub?

S takimi vprašanji si delaš izjemno slabo reklamo...

Ali pa dobro. Ce si zacetnik, nihce ne pricakuje, da ves vse o vsem. To, da te ni sram vprasati, je dobra lastnost.

Github tudi ni nek uh in of faktor, da bi po tem moral ocenjevati cloveka. Vsi pac ne rinejo v programiranje, kar je primaren fokus github-a.

Ali pa dobro. Ce si zacetnik, nihce ne pricakuje, da ves vse o vsem. To, da te ni sram vprasati, je dobra lastnost.

Github tudi ni nek uh in of faktor, da bi po tem moral ocenjevati cloveka. Vsi pac ne rinejo v programiranje, kar je primaren fokus github-a.

Oh well, v času Googla&Co. spraševati taka vprašanje je malo lame Po drugi strani pa, če prideš na razgovor in v CV-ju linkaš Github profil z nekaj uporabne kode, je to kr kul za začetek. IIRC je Jeery študiral na FERI-ju... tako da verjetno se ma namen ubadat s programiranjem.

Daedalus je 2. sep 2012 ob 20:47 izjavil:

Oh well, v času Googla&Co. spraševati taka vprašanje je malo lame Po drugi strani pa, če prideš na razgovor in v CV-ju linkaš Github profil z nekaj uporabne kode, je to kr kul za začetek. IIRC je Jeery študiral na FERI-ju... tako da verjetno se ma namen ubadat s programiranjem.

V CV-ju lahko marsikaj izgleda dobro - ga pa tako ali tako vedno pises prilagojenega in izbiras to, kar te predstavi relevantnega za konkretno delo. Ce so prispevki relevantni, potem bi seveda bila skoda, da se z njimi ne pohvalis.

Jaz recimo povezav na svojih nekaj prispevkov v FOSS v CV nisem nikoli dodal, ker sem vedno imel pri roki bolj relevantne stvari in sem moral paziti tudi na dolzino. Ampak ni hudega, jih Google najde, ce poznas moje ime.

Ko smo ze v "teh casih".

Sam sem študent Gospodarskega inženirstva - Elektrotehnika, smer avtomatika in robotika. Ob zaključku faksa bi moral imeti mesec dni prakse, kar sem si predstavljal tako, da se bom vključil na projekt programiranja PLKjev, mikrokrmilnikov, pač nečesa, kar sem se učil na faksu. Vedno so me bolj zanimale obštudijske dejavnosti kot je modelarstvo, kjer sem v praksi videl kako funkcionirajo stvari... Tisto brezvezno teorijo na faksu se nisem piflal - naučil sem se toliko, da sem razumel za kaj se gre in to je to.

Zdaj prvo kar se mi je zgodilo, ko sem prišel v firmo je bilo, da me je direktor vprašal koliko sem imel povprečje. Mu lepo razložim, da toliko in toliko ter da na faksu delam manjši projekt iz ožičenja in programiranja PLKja. Si zapiše nekaj v svojo beležnico, ok... Pridem na prakso, me tip pošlje v montažo. Sem pač potrpel teden dni in delal tam, vmes mi laže, da bom opravljal še druge stvari. Pridem gor na sestanek, lepo prosim, da mi naj pokažejo kako imajo organizirano računovodstvo, nabavne naloge v skladišču, pač, da vidim kako firma funkcionira. Vse kar sem dobil nazaj je bilo - tega vam ne moremo pokazati. Moj izraz si lahko predstavljate...

Stanje in miselnost v našem gospodarstvu sta zelo klavrna. Še najbolj smiselna je priključitev projektom na faksu... Glede izkušenj dela na projektih pa obstaja "društvo" MPM oziroma mladi projektni managerji. Deluje v Ljubljani in Mariboru po principu, da najdeš svoj tim in vodji društva MPMa okvirno sporočiš, kaj bi radi delali. Potem ti poiščejo projekt, ki ustreza tvojim pogojem ter lahko začneš z delom. Problem je edino najti sošolce, ki so za take fore. Meni recimo, se zdi to bolj pomembno kot bombardiranje z neko brezvezno teorijo na faksu...

Zato, ker je obicajno deklariran namen prakse: stik s podjetjem, razumeti poslovanje podjetja v branzi, pridobiti delovne izkusnje.

Iz vidika podjetja pa je praksa najveckrat: zastonj delovna sila.

Samo koliko je to vredno naresti pri studentu, ki bo pri tebi le en mesec?

A lahko kdo napiše seznam najbolj iskanih služb.

Tody je 3. sep 2012 ob 12:56 izjavil:

matr ste leni nekateri... http://www.srednjesolskivpisnik.si/defi...

Vem za to stran, ampak to ni realno niti pod razno.

Bolj me zanima, če ima kdo kako statistiko katerih poklicev se je letos največ zaposlilo ali kateri so najmanj časa na zavodu?

Eno leto. Ampak pol bom imel šele 6. stopnjo (bolonjska) in bom zaradi tega še nekaj vpisal, saj z mojo izobrazbo ne bom dobil službe, zato me zanima kateri poklici 7. stopnje so najbolj iskani. Trenutno imam željo, da bi nadaljeval na FRI, ampak pri tem imam malo pomisleke. Prvič; ne vem če bom srejet, ker je neka omejitev. Drugič; priti na 2. stopnjo pomeni, da moraš programiranje že nekako obvladati in pri tem me je malo strah. Imam pa drugo opcijo, to je poslovna informatika na EF, ampak ne vem kakšne možnosti z zaposlitvijo bom imel s tem.

tt2, škoda je kar nasplošno gledat kaj je najbolj iskano. Vsaj okvirno naredi izbor stvari, ki te zanimajo oz. jih boš z veseljem delal, pa potem izbiraj med temi.

Sicer pa službe mečejo za dobrimi prodajalci, predvsem za kakšne specialistične produkte, corporate zadeve itd. Če imaš neko tehnično ozadje in znaš prodajati imaš vrata odprta na široko. Pa zaslužki so lahko precej solidni, če si plačan po učinku.

tt2 je 3. sep 2012 ob 14:29 izjavil:

Eno leto. Ampak pol bom imel šele 6. stopnjo (bolonjska) in bom zaradi tega še nekaj vpisal, saj z mojo izobrazbo ne bom dobil službe, zato me zanima kateri poklici 7. stopnje so najbolj iskani.

Potem narobe razmisljas. To, kar je danes iskano, samo po sebi ne pove veliko kaj bo iskano cez 3-5 let, ko bos (optimisticno) dokoncal svoj studij.

tt2 je 3. sep 2012 ob 14:29 izjavil:

Trenutno imam željo, da bi nadaljeval na FRI, ampak pri tem imam malo pomisleke. Prvič; ne vem če bom srejet, ker je neka omejitev. Drugič; priti na 2. stopnjo pomeni, da moraš programiranje že nekako obvladati in pri tem me je malo strah.

Kogar studij (in tema) veseli in nima tezav s sprotnim delom (pa cetudi ob delu), se nima kaj za bati. Prag je bil z bolonjsko antireformo postavljen tako nizko, da se da tudi brez kaksne posebne nadarjenosti.

tt2 je 3. sep 2012 ob 14:29 izjavil:

Imam pa drugo opcijo, to je poslovna informatika na EF, ampak ne vem kakšne možnosti z zaposlitvijo bom imel s tem.

Ne glede na smer studija ali formalno izobrazbo, bodo tvoje zaposlitvene moznosti odvisne od tega kaj bos pocel v casu studija ob studiju. Delodajalci v zasebnem sektorju, doma in v tujini, ki jih bo zanimalo zaposliti nekoga svezega iz visoke/visje sole, bodo upostevali tudi obsolske izkusnje in te so tiste, ki ti bodo lahko dale bistveno prednost pred ostalimi kandidati.