Ars Technica - Kdor redno bere naše strani, je gotovo že po malem sit nenehnih zgodb o novih tožbah zaradi patentov, ki jih nikoli ne zmanjka. V vseh tožbah - in v njih se zapletajo tako velikani, kot so Google, Apple in Nokia, kot tudi manjša in povsem neznana podjetja - je rezultat bolj ali manj enak. Sila redko smo priče trajni prepovedi prodaje ali uvoza, saj se stranke naposled vedno poravnavajo za (ne)primerno odškodnino in licenčnino, potem ko so za odvetnike in sodne stroške porabile velike količine denarja. James Bessen in Michael Meuer z bostonske univerze sta raziskala (znanstveni članek), koliko denarja podjetja letno porabijo zaradi patentnih tožb. Letno požrejo dobro desetino denarja, namenjenega za raziskave in razvoj (R&D).
Neposredni stroški, ki so jih patentni troli s svojimi tožbami lani povzročili ameriškim podjetjem, so po ocenah raziskave znašali 29 milijard dolarjev. V to številko so zajeti odvetniški honorarji, odškodnine in licenčnine. V R&D so podjetja lani vložila okoli 250 milijard dolarjev, tako da v patentnih spori ponikne skoraj 12 odstotkov tega fonda. V svoji raziskavi sta želela zajeti 250 podjetij, a jih je bilo pripravljenih sodelovati zgolj 83. Ta podjetja so v tem času borila v 1184 patentnih tožbah. Vélika podjetja so v povprečju za odškodnine v posameznem sporu plačala 7,27 milijona dolarjev, mala pa 1,33 milijona dolarjev. Večina zneskov je sicer precej manjših (mediani znašata 230.000 oziroma 180.000 dolarjev), razlika pa odpade na nekaj osamelcev iz tako imenovanih supertožb. Odvetniški stroški v postopku so za velika podjetja v povprečju 1,52 milijona dolarjev (mediana 230.000 dolarjev), za mala pa 420.000 dolarjev (mediana 70.000 dolarjev). Čeprav običajno pišemo zgolj o supertožbah, mala podjetja niso nič na boljšem, saj se jih patentni troli ravno tako pogosto in celo še raje lotevajo, saj nimajo sredstev in znanja za branjenje.
Še večji postanejo zneski, če upoštevamo tudi posredne stroške, kamor uvrščamo med drugim zamude, potrebne redizajne izdelke, spremembe funkcionalnosti, zmanjšano storilnost zaposlenih, negotov položaj na trgu itd. Nekoliko starejša raziskava istih avtorjev postavlja celokupen strošek za ekonomijo na 83 milijard dolarjev letno oziroma pol bilijona dolarjev kumulativno od leta 1990.
Ah, dajte ga nehat srat no! A mislte da se stvari razvijajo samo zaradi misli na to, da boš idejo imel sam ti in čisto nihče drug? Al zato da ima podjetje kej za delat?
Zadnji čas, da se patentno trolanje ustavi - tako tožbe kot tudi vloge za nesmiselne patente.
Meni zgleda da je večina, če ne kar 99.99% kar smiselnih. Če bi ne bili bi jih velike tvrdke kot po tekočem traku pobenale - to lahko narediš celo anonimno - ker valjda ne bodo plačevali nekaj kar je že ful cajta v uporabi/zlo očitno za svoje produkte - da jih kdo užge po dobičku pa tut ni lih fajn, ne? - tko pa sedijo s figami v žepih in upajo, da jih ne bo nihče nasadil. Pol je pa jamr po sodiščih, to je neveljavno, tist je neveljavno, jamr, jamr, zakaj nm hočjo benat, marija pomagi?!, jamr, jamr. Kr nej plačajo, neizvirni plagiatorčki.
Napredek je pa seveda ukinitev patentnega sistema.
The law will switch U.S. rights to a patent from the present "first-to-invent" system to a "first inventor-to-file" system for patent applications filed on or after March 16, 2013.
The law will switch U.S. rights to a patent from the present "first-to-invent" system to a "first inventor-to-file" system for patent applications filed on or after March 16, 2013.
Konsistentno. Zadeve morajo doseči vrhunec pohlepa in idiotizma, da se bodo začele spreminjati. To kar Jype trdi kar drži
"Težav ne moremo reševati z isto miselnostjo,
kot smo jo imeli, ko smo jih ustvarili."
A. Einstein
Patentne tožbe so mnogokrat strateško orodje velikih oziroma bogatih. Za oviranje, se pravi kupovanje časa in finančno liposukcijo druge strani, katera pogosto nima za pravdanje ali pa jo to zelo prizadane po zgornjih dveh točkah. Orodje za izčrpavanje v dosti primerih. Zato, ker se to pač da, ker se izplača in ker sistem to omogoča. Ne pravim, da sistem ne funkcionira tudi pozitivno, se ga pa da dobro izkoriščati, če le imaš interes in moč. Šibkejši strani pobere ogromno časa in denarja -- zato se ne it tožarit, če se vam zares ni treba. Oziroma dobro premislite na katero stran tehtnice sodite in kam se bo le-ta na koncu verjetno prevesila in koliko vas bo to stalo in v kolikem času lahko ta denar zaslužite. Ker tudi če se ne bo nikamor, lahko na koncu slaviš zmago ali pa objokuješ poraz, namen bo dosežen (glej zgoraj). Problem je seveda večji, če si sam tožen z druge strani. Zato se je pa treba prej karseda pametno zavarovati, kar pa spet stane. Sicer spet ni nobene garancije, izboljšaš pa si možnosti, če to storiš pravilno. Business ain't no picnic.
Patentni troli so pa sploh razred zase... Kake večje družbene funkcije, razen plačevanja davka, vsaj po moje (seveda nisem neka referenca), nimajo. Kar pa je izgleda dovolj. Zakoni in ostala navlaka bi v prvi vrsti morali poskrbeti, da se moč ne izkorišča nad šibkejšimi ali pa vsaj ne na družbeno neproduktiven način. No, stroka pravi, da je početje trolov družbeno produktivno, kaj pa mislite vi?
First-to-file system... Se pravi, če ti nekdo (vsaj čez lužo) pred nosom zelo namenoma (kakopak pač drugače, no lahko tudi) ukrade stvar in vloži vlogo prej, potem sploh ne boš imel nobene možnosti za kakršnokoli pritožbo, ali kako. Fino...
Večji se ta hobby lahko (zaenkrat) gredo brez nekih nepremostljivih težav, čeprav se že tudi tukaj kažejo resne razpoke in težavnost same situacije pri manjših pa dejansko (močno) trpi razvoj in okolje v katerem delujejo je čedalje bolj neprijazno in negotovo in to torej ni več le povezano s kriteriji, kot so klasično recimo višina davkov razen če omenjeno področje smatraš kot dodatno naložen davek, ki se odmeri pri "dohodninski napovedi".
Torej počasi bo se potrebno prenehati sprenevedati in klasično po ekonomski teoriji sistema v katerem živimo začeti obravnavati troll tožbe, kot sestavni del sistema in nova oblika davka, ki kot vsak drug davek sledi nekim (omejenim) zakonitostim. To bi že rešilo del problema, ker kakšne alternativne rešitve izven obstoječega sistema nekako dvomim, da so kratkoročno možne.
Ko boš pa določeni politični struji omenil davek, pa tako lahko pričakujemo boj za to, da se (zakonsko) zniža, ker to škodi gospodarstvu.
Da saj to je popolnoma jasno, da padec ACTA ne pomeni konec takšnih in nekoliko drugačnih prizadevanj, ampak to je pa že seveda druga zgodba bo pa verjetno zahteva po tem, da se zadeve peljejo transparentno in demokratično sedaj večja!
Popolnoma jasno je, da bo kapital/industrija nadaljevala tako kot sem prej napisal. Premik je v tem, da je čedalje več pozornosti namenjeno temu in večji kot bodo pritiski, večja bo reakcija/upor. Tega pa tudi politiki ne morejo spregledati razen, če se gredo fašizma.
"Težav ne moremo reševati z isto miselnostjo,
kot smo jo imeli, ko smo jih ustvarili."
A. Einstein
Vse skupaj generira bdp, odvetniki imajo fino panogo. Država lahko zaposli več sodnikov, sodnih slug in birokratov. Pa še kopiranje idej je zajezeno.
Ne BDP ne generira, kvečjemu prerazporeja ustvarjeno, odvetniki imajo fino panogo to se strinjam, več "pobranih davkov" pomeni možnost imeti širšo "javno upravo" da to je res, kopiranje idej ali zaščita le teh pa z vsem skupaj ima malo skupnega, to je bolj argument ki služi kot hrana za ovce.
