Forum » Znanost in tehnologija » Gravitacija
Gravitacija
Neo32 ::
Ok zadeva je taka, zanima ce bi recimo (teoreticno) zvrtal luknjo skozi zemjlo z premerom 2 metrov to se prav bi bla k ena zemljina os in bi se pac vrgu v to luknjo in recimo da bi padal vzporedno z to luknjo. Kaj bi blo v srediscu zemlje? Bi se iznihal pa pol tam obstal al kako? Ker na drugi strani vrjetn ne bi vn padu, ker te gravitacija spet vlece proti srediscu. Rajt?
Neo32 (c)
Odin ::
Jap. Slejkoprej bi se ustavil v breztežnem prostoru v središču Zemlje.
Podoben primer bi se lahko res zgodil, če bi prišla dovolj blizu Zemlje miniaturna črna luknja. Le-te ne bi nič zadržalo na njeni poti do središča, kjer bi najprej nihala, nato pa se ustalila na sredi.
Podoben primer bi se lahko res zgodil, če bi prišla dovolj blizu Zemlje miniaturna črna luknja. Le-te ne bi nič zadržalo na njeni poti do središča, kjer bi najprej nihala, nato pa se ustalila na sredi.
Ziga Dolhar ::
Torej bi padel skozi?
Kar pomeni, da letiš. Ali pa da te je gravitacija katapultirala :P.
Kar pomeni, da letiš. Ali pa da te je gravitacija katapultirala :P.
Marjan ::
Ne, Ziggga. Nisi me razumu.
Zaradi nehomogenosti (nekje je večja gostota mese, nekje manjša znotraj Zemlje) bi padel na eno stran tunela, že na kake 10% globine, potem bi pa zelo dolgo časa drajsal po tunelu in se nekje (pred centrom Zemlje) ustavil.
DavidJ ::
Razen, če bi bil tunel zadosti širok.
"Do, or do not. There is no 'try'. "
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
Odin ::
Vprašanje kako je s nehomogenostjo Zemlje.
Jaz bi rekel, da je gostota kr lepo razporejna in se to pri "padanju" nebi kaj dosti poznalo.
Neumno je sklepat, da je na eni strani Zemlje bistveno večja gostota, kot na drugi. Verjetno je res, ampak zanemarljiva.
Jaz bi rekel, da je gostota kr lepo razporejna in se to pri "padanju" nebi kaj dosti poznalo.
Neumno je sklepat, da je na eni strani Zemlje bistveno večja gostota, kot na drugi. Verjetno je res, ampak zanemarljiva.
Marjan ::
Ziher ni zanemarljiva, Odin.
Poglej samo površje: Himalaja, ocean, zemlja, ....
Notranjost Zemlje je pa še veliko bolj razgibana.
Na NASA-i sem enkrat vidu sliko magnetenega polja Zemlje odznotraj! In je hudo "nakravžlano", nobene urejenosti. To je le posledica Zemljine nehomogenosti.
Poglej samo površje: Himalaja, ocean, zemlja, ....
Notranjost Zemlje je pa še veliko bolj razgibana.
Na NASA-i sem enkrat vidu sliko magnetenega polja Zemlje odznotraj! In je hudo "nakravžlano", nobene urejenosti. To je le posledica Zemljine nehomogenosti.
Odin ::
Ti dam prav. Ampak še vseeno trdim, da bistvene razlike ni.
Jaz pač sklepam tak, ker je gravitacija na vsej površini Zemlje približno enaka. Je pa res da ni čisto enaka.
Bi pa moral pazit kam bi zvrtal luknjo, ker Zemlja ni čisto okrogla. Torej tam kjer je najdebelejša ali natanjša.
Jaz pač sklepam tak, ker je gravitacija na vsej površini Zemlje približno enaka. Je pa res da ni čisto enaka.
Bi pa moral pazit kam bi zvrtal luknjo, ker Zemlja ni čisto okrogla. Torej tam kjer je najdebelejša ali natanjša.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Odin ()
EjTi ::
Saj drugače je bilo samo hipotetično vprašanje. Pomojem pa je bolj važno kaj je v zemlji in ne himalaja, morje (če gledaš višino gora glede na polmer zemlje - 6370km:8km).
Odin ::
Teh 8km se pozna. Samo zelo malo.
Pravim, da če bi bila ena stran zemlje gostejša, bi se to poznalo pri jakosti gravitacije(primer: pri nam bi bili težji kot pa v Avstarliji). Ve se pa da je približno isto.
Zato sem tudi rekel, da je po moje zanemarljiva, oz. naš "padalec" nebi kaj ekstra drajsal
Pravim, da če bi bila ena stran zemlje gostejša, bi se to poznalo pri jakosti gravitacije(primer: pri nam bi bili težji kot pa v Avstarliji). Ve se pa da je približno isto.
Zato sem tudi rekel, da je po moje zanemarljiva, oz. naš "padalec" nebi kaj ekstra drajsal
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Odin ()
Marjan ::
Odin: Gravitacijski pospešek dejansko je zelo različen na različnih krajih Zemlje. In tudi usmerjen ni ravno proti centru Zemlje.
zaj_tam ::
Zemljina graviteacija ni enakomerna niti podrazno. In ni zanemarljivo. Ko najdem kaj o tem na netu postam.
P_Nut ::
hehe jst sm isto uprašou pred par tedni/mesci.
V središču gravitacije bi lebdel, ker se gravitacija v najmanjši točki izniči iz vseh strani.
V središču gravitacije bi lebdel, ker se gravitacija v najmanjši točki izniči iz vseh strani.
frudi ::
če pozabimo nehomogenosti zemlje oziroma predpostavimo, da je 'luknja' dovolj široka, da se nikoli ne zaletimo v njeno stranico, potem bi lepo nihal okrog središča zemlje, dokler te zračno trenje ne bi ustavilo. nato bi lepo obstal v sredini in užival v breztežnosti :).
če bi pa poskrbel, da je v luknji vakuum, bi pa načeloma lahko nihal gor-dol v nedogled.
če bi pa poskrbel, da je v luknji vakuum, bi pa načeloma lahko nihal gor-dol v nedogled.
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)
Odin ::
Marjan imaš prav. Sem ravno včeraj bral en članek o (ne)homogenosti Zemlje in kak je zaradi tega razlikuje gravitacija.
My bad
My bad
cyer^3d ::
Zemlja itak, da je nehomogena glede gravitacije. Recimo, za izstrelitev raket v vesolje ponavadi izberejo launch site kjer je gravitacija najmansa (okrog ekvatorja) ...
Marjan ::
Ja, to je zaradi tega, ker tam te najbolj centrifugalna sila "ven meče".
Seveda se da to dobro izgoristit!
Seveda se da to dobro izgoristit!
Odin ::
Tudi če bi bil planet popolnoma homogen, bi raketa še vedno lažje poletele v vesolje iz območja ekvatorja.
Andor ::
Zaradi neenakomerne porazdeljenosti zemeljske mase je tudi gravitacijsko polje neenakomerno. In sicer ima več maksimumov in minimumov. Eden od minimumov je nekje nad indijskim oceanom. Stvar sploh ni zanemarljiva. Vprašajte tiste, ki v vesolje pošiljajo geostacionarne satelite. Ti vztrajno (sicer počasi) drsijo iznad evropskega ozemlja nad ocean. Tam je že pravo malo smetišče. Zato imajo tudi ekstra zalogo goriva in motorje, ki stalno popravljajo njihovo tirnico za 5 do 50 metrov na sekundo letno. Kljub vsemu pa je njihova življ doba še vedno le okoli 10 let odvisno od tirnice.
---Never send a monkey to do a man\'s job---
pivmik ::
Odin:
A zato ker je tam največja obodna hitrost/centrifugalna sila?
Am I right or left?
A zato ker je tam največja obodna hitrost/centrifugalna sila?
Am I right or left?
LP, Gregor GRE^
Thomas ::
Če se Zemlja ne bi vrtela, pa če bi bila homogena, pa če ne bi bila tekoča, pa če ne bi bilo zraka in trenja ....
Potem bi skozi tunel padal 43 minut na drugo stran.
Potem pa še 43 minut nazaj. Forever.
Zanimivo je pa to, da ne glede na to, če bi tunel šel skozi središče ali pa ne, bi še vedno padal (drsel) 43 minut.
Tudi skozi 1 meter dolg tunel, tik pod površino.
Sam tko, kot zanimivost.
Potem bi skozi tunel padal 43 minut na drugo stran.
Potem pa še 43 minut nazaj. Forever.
Zanimivo je pa to, da ne glede na to, če bi tunel šel skozi središče ali pa ne, bi še vedno padal (drsel) 43 minut.
Tudi skozi 1 meter dolg tunel, tik pod površino.
Sam tko, kot zanimivost.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
McHusch ::
Thomas: a ti si to dejansko sam zračunal ali imaš kakšen goldmember account na Googlu?
Svaka ti čast.
Svaka ti čast.
Thomas ::
To je iz ene stare ruske knjige. Tam tudi piše, kako se to izračuna.
Nisem pa (še) našel na Googlu. A je kdo drug?
Nisem pa (še) našel na Googlu. A je kdo drug?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Marjan ::
Pa še ena zanimivost:
Če bi bila homogena krogra votla, se pravi gromoznska luknja v njenem centru (tam npr. kjer je sedaj trda sredica in lava) bi po celem tem notranjem delu bil gravitacijski pospešek enak nič.
In ne samo v centru, kot bi nekateri pričakovali.
Ultimate zero gravity party v centru Zemlje
Če bi bila homogena krogra votla, se pravi gromoznska luknja v njenem centru (tam npr. kjer je sedaj trda sredica in lava) bi po celem tem notranjem delu bil gravitacijski pospešek enak nič.
In ne samo v centru, kot bi nekateri pričakovali.
Ultimate zero gravity party v centru Zemlje
Eschelon ::
Kdo bo odgovoril na tole...
Zemlja ima obhodni čas cca. 365,25 dni , od Sonca je oddaljena cca. 8,5 svetlobnih minut. Kolikšen je centripetalni pospešek? ( Koliko se razlikujeta iztehtani masi 75kg osebka na točki najbliže in točki najdlje od Sonca na Zemljini površini - če je Zemlja idealna krogla?)
Zemlja ima obhodni čas cca. 365,25 dni , od Sonca je oddaljena cca. 8,5 svetlobnih minut. Kolikšen je centripetalni pospešek? ( Koliko se razlikujeta iztehtani masi 75kg osebka na točki najbliže in točki najdlje od Sonca na Zemljini površini - če je Zemlja idealna krogla?)
Marjan ::
Uf, ta razlika je pomoje bistveno manjša kot razlika tež pri realni Zemlji na ekvatorju in na polu.
Eschelon ::
Ej saj res - pa še to je treba upoštevat.
Torej podatki za tiste, ki se jim zdi vredno preračunat:
Rzs=149,600,000 km
Dz=12,756.3 km
mz=5.972e24 kg
ms=1.989e30 kg
Gn=6.67260e-11 Nm^2/kg^2
In formulce:
ac=v^2/r (centripetalni pospešek)
F=Gn*m1*m2/r^2
F=m*a
Izvor podatkov o masah, hitrostih in radijih.
Formulce - izglave. Gn ... še dve decimalki bi lahko dodali, sta pa najbrž nekje med 16 in 24 - link.
Torej podatki za tiste, ki se jim zdi vredno preračunat:
Rzs=149,600,000 km
Dz=12,756.3 km
mz=5.972e24 kg
ms=1.989e30 kg
Gn=6.67260e-11 Nm^2/kg^2
In formulce:
ac=v^2/r (centripetalni pospešek)
F=Gn*m1*m2/r^2
F=m*a
Izvor podatkov o masah, hitrostih in radijih.
Formulce - izglave. Gn ... še dve decimalki bi lahko dodali, sta pa najbrž nekje med 16 in 24 - link.
Marjan ::
Sem mogu jest zračunat, ker se nobenmu drugmu ne da .
Kot sem že predvideval so razlike zelo majhne, so pa!
Računal sem za 85kg osebo.
Kot prvo je razlika v gravitacijskem privlaku na obeh straneh Zemlje praktično enaka. Poglejte samo razmerje oddaljenosti S-Z in polmer Zemlje. Tudi nimamo zadosti natančno podane oddaljenosti S-Z.
Ampak sem vseeno zračunal - iz podanih podatkov pride razlike na četrti (4.) decimalki Newtona. Ko spimo nas Sonce privlači z 0,5063N, podnevi pa z 0,5064N.
Kot drugo:
Centripetalni pospešek nas iz Zemlje meče ven s silo 0,504N podnevi. Ponoči pa nas z isto silo pritiska k Zemlji.
Zaključek:
Razlika med našo težo ponoči in podnevi je 1N.
.Kot sem že predvideval so razlike zelo majhne, so pa!
Računal sem za 85kg osebo.
Kot prvo je razlika v gravitacijskem privlaku na obeh straneh Zemlje praktično enaka. Poglejte samo razmerje oddaljenosti S-Z in polmer Zemlje. Tudi nimamo zadosti natančno podane oddaljenosti S-Z.
Ampak sem vseeno zračunal - iz podanih podatkov pride razlike na četrti (4.) decimalki Newtona. Ko spimo nas Sonce privlači z 0,5063N, podnevi pa z 0,5064N.
Kot drugo:
Centripetalni pospešek nas iz Zemlje meče ven s silo 0,504N podnevi. Ponoči pa nas z isto silo pritiska k Zemlji.
Zaključek:
Razlika med našo težo ponoči in podnevi je 1N.
Neo32 ::
Thomas: 43 min? do sredisca al do druge strani zemlje?
PS: sej bi su racunat, sam sm glih kr ustov :)
(nocna, jebi ga)
PS: sej bi su racunat, sam sm glih kr ustov :)
(nocna, jebi ga
) Neo32 (c)
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Uganka (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 14953 (13456) | Okapi |
| » | Prevrtana Zemlja (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 11606 (9670) | gzibret |
| ⊘ | votli planeti (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 34577 (31769) | Ziga Dolhar |
| » | Centrifugalna, centripetalna silaOddelek: Znanost in tehnologija | 10360 (9983) | Thomas |