Forum » Loža » Družboslovci vs. Naravoslovci
Družboslovci vs. Naravoslovci
Marjan ::
Zanimiva tema, pa je še ni bilo!
Jaz npr. sem tipični naravoslovec, čeprav se mi je v užitek pogovarjati tudi o vseh družboslovnih vedah - kot vidite
(še posebno o kaki psihologiji, itd.)
Čeprav z nekaterimi družboslovci se mi je zelo težko pogovarjati, se mi zdi, da nimajo dobro izdelanega začetnega koncepta, izhodišča debate... <--to sem napisal tudi zato, da bo debata bolj sočna
Ali menite, da je vsak človek družboslovec ALI naravoslovec? Ali je lahko tudi kje vmes? Ali je delitev sploh smiselna?
Jaz menim, da so ljudje kar lepo razporejeni v ti dve skupini. Seveda od nekega obdobja naprej, ko imaš izoblikovan pogled in zadosti predznanja.
Ali zagovarjate kako drugo delitev? Pomoje je ta toliko bolj univerzalna zaradi ločenim možganskih hemisfer; nekateri imajo bolj razvito levo, drugi pa desno polovico.
Kam se štejete vi?
Jaz npr. sem tipični naravoslovec, čeprav se mi je v užitek pogovarjati tudi o vseh družboslovnih vedah - kot vidite
(še posebno o kaki psihologiji, itd.)
Čeprav z nekaterimi družboslovci se mi je zelo težko pogovarjati, se mi zdi, da nimajo dobro izdelanega začetnega koncepta, izhodišča debate... <--to sem napisal tudi zato, da bo debata bolj sočna
Ali menite, da je vsak človek družboslovec ALI naravoslovec? Ali je lahko tudi kje vmes? Ali je delitev sploh smiselna?
Jaz menim, da so ljudje kar lepo razporejeni v ti dve skupini. Seveda od nekega obdobja naprej, ko imaš izoblikovan pogled in zadosti predznanja.
Ali zagovarjate kako drugo delitev? Pomoje je ta toliko bolj univerzalna zaradi ločenim možganskih hemisfer; nekateri imajo bolj razvito levo, drugi pa desno polovico.
Kam se štejete vi?
Gemm ::
Hehe,...super tema.
Rekel bi, da obstajajo vmesne variante. Jaz sem naravoslovec (tipični), pa me velikokrat pritegne družboslovje. Delitev po hemisferah se mi ne zdi ravno primerna, saj vsaj jaz probleme iz obeh smeri rešujem po enakem kopitu - vzorce in zakone se tudi da implementirati v družboslovne probleme.
Delitev leva-desna hemisfera naj bi bolj ločevali čustva od razuma kot pa usmeritev. Zdi se mi, da je odraščanje tisto odločilno. Takrat razviješ svoj način razmišljanja.
Delitev, smiselna? Je očitna, samo človeka ne determinira popolnoma.
Še to: ko se s tipičnim družboslovcem pogovarjam o prihodnosti, on pri sebi računa s tehnologijo 1950-ih, kar sem doživel že večkrat.
Rekel bi, da obstajajo vmesne variante. Jaz sem naravoslovec (tipični), pa me velikokrat pritegne družboslovje. Delitev po hemisferah se mi ne zdi ravno primerna, saj vsaj jaz probleme iz obeh smeri rešujem po enakem kopitu - vzorce in zakone se tudi da implementirati v družboslovne probleme.
Delitev leva-desna hemisfera naj bi bolj ločevali čustva od razuma kot pa usmeritev. Zdi se mi, da je odraščanje tisto odločilno. Takrat razviješ svoj način razmišljanja.
Delitev, smiselna? Je očitna, samo človeka ne determinira popolnoma.
Še to: ko se s tipičnim družboslovcem pogovarjam o prihodnosti, on pri sebi računa s tehnologijo 1950-ih, kar sem doživel že večkrat.
Thomas ::
Družboslovje je samo veja naravoslovja.
Vsaj ko je družboslovje znanost.
Kar IMHO šele postaja.
Vsaj ko je družboslovje znanost.
Kar IMHO šele postaja.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
leonius ::
Ja, se strinjam,
Čeprav imam občutek da, več je družboslovcev, več ljudje pametujejo tja v en dan. Vsaj nekateri.
Sicer pa, naravoslovec zlahka razume družboslovje, medtem ko večina družboslovcev nima pojma o naravoslovju.
Čeprav imam občutek da, več je družboslovcev, več ljudje pametujejo tja v en dan. Vsaj nekateri.
Sicer pa, naravoslovec zlahka razume družboslovje, medtem ko večina družboslovcev nima pojma o naravoslovju.
Ziga Dolhar ::
Uf, se ne strinjam.
Pri družboslovju je razumeti le toliko, da ni ničesar razumeti, saj je pogojeno s človekom, medtem ko je naravosljove na dolgi rok relativno absolutno (beri: jabolko pada na tla že leta-... zakaj se to zgodi, se premislimo vsakih sto let ;)).
Iz taistega razloga me zelo razjezi, ko Thomas ponavadi uveljavlja absolutizem v družboslovju ter ne dopušča sprememb oz. napačnosti svojega mnenja. To se mi zdi 'okej' pri naravoslovju...
Pri družboslovju je razumeti le toliko, da ni ničesar razumeti, saj je pogojeno s človekom, medtem ko je naravosljove na dolgi rok relativno absolutno (beri: jabolko pada na tla že leta-... zakaj se to zgodi, se premislimo vsakih sto let ;)).
Iz taistega razloga me zelo razjezi, ko Thomas ponavadi uveljavlja absolutizem v družboslovju ter ne dopušča sprememb oz. napačnosti svojega mnenja. To se mi zdi 'okej' pri naravoslovju...
Thomas ::
Zakaj dovoliš, da ti jeza mrači srce, Ziggga?
Nobenega "izolatorja" ni med "naravo" in med "družbo".
Seveda je vprašanje, če je moj pogled na družbo pravilen. Da pa je pravilen totalni redukcionizem "družbe" na "naravo", pa ni več sporno.
Kaj je človeška družba drugega, kot oblak elementarnih delcev, ki sicer kažejo neke presenetljive vzorce - pa vendarle?
Ta dualizem narava/družba ali naravno/umetno je popolna rigmarola.
Znanost je aksiomatski sistem + izpeljani izreki. Najenostavnejši kompletni (=vse razloži (na nekem segmentu)) - je pravilna teorija, ki ji rečemo znanstvena. Pa bodi s keregakoli področja.
Pridevnik "družbosloven" pa je neprecizen in je lahko samo orientacijski.
Pain/pleasure količnik* lahko bolje razloži vso družbo, kot vsa dosedanja sociologija.
Res so enačbe zahtevne, ampak to je to!
---------
* v resnici ne vem, a gre za vsoto, a gre za količnik a gre za kakšen minimax odnos. Tudi se ne ve, kako se integrira pričakovani pain ali pleasure po bodočem časovnem intervalu. Ima čez desetletja pričakovan pain (ali pleasure) sploh kaj vrednosti? Toda kakorkoli že, vsaka človeška žival slepo uboga svojo oceno te količine in ji sledi no matter what!
Nobenega "izolatorja" ni med "naravo" in med "družbo".
Seveda je vprašanje, če je moj pogled na družbo pravilen. Da pa je pravilen totalni redukcionizem "družbe" na "naravo", pa ni več sporno.
Kaj je človeška družba drugega, kot oblak elementarnih delcev, ki sicer kažejo neke presenetljive vzorce - pa vendarle?
Ta dualizem narava/družba ali naravno/umetno je popolna rigmarola.
Znanost je aksiomatski sistem + izpeljani izreki. Najenostavnejši kompletni (=vse razloži (na nekem segmentu)) - je pravilna teorija, ki ji rečemo znanstvena. Pa bodi s keregakoli področja.
Pridevnik "družbosloven" pa je neprecizen in je lahko samo orientacijski.
Pain/pleasure količnik* lahko bolje razloži vso družbo, kot vsa dosedanja sociologija.
Res so enačbe zahtevne, ampak to je to!
---------
* v resnici ne vem, a gre za vsoto, a gre za količnik a gre za kakšen minimax odnos. Tudi se ne ve, kako se integrira pričakovani pain ali pleasure po bodočem časovnem intervalu. Ima čez desetletja pričakovan pain (ali pleasure) sploh kaj vrednosti? Toda kakorkoli že, vsaka človeška žival slepo uboga svojo oceno te količine in ji sledi no matter what!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Vaja:
Zakaj ni bilo atentatorja na Hitlerja - oziroma jih je bilo zelo malo, tudi med njegovimi nasprotniki?
Če so potencialni atentatorji znotraj Nemčije zintegrirali svoj bodoči p/p, so morali vsekakor upoštevati možnost, da se bodo pa znašli v gestapovskem zaporu. Zadnji kraj na svetu, kjer bi se kdo hotel nahajati.
To je tudi razlog, zakaj je upal "vsak kreten" streljati na Raegana ali De Gaula. Mučilnice ni bilo v enačbi.
Diktatorji nasploh uporabljajo zastraševanje, zato malo ljudi skalkulira tako, da bi se jim uprli.
Še ena vaja iz p/p "družboslovja".
Zakaj je sex tako nesramno prijeten?
Ker razmnoževanje prinese precej nevšečnosti s prehranjevanjem in vzgojo otrok - pa še s čem - so se zanj odločali le tisti, ki jim je Integriranje vseh pričakovanih bodočih občutkov dalo pozitiven rezultat.
Jim je že moral biti sex dobra reč.
Sej veste tisto: Sex je deden. Če vaši starši niso nikoli imeli spolnih odnosov, jih tudi vi ne boste!
Tudi se da razložiti čisto konkretne sex situacije na ta način, samo me bodo moderatorji morali banat pol!
Zakaj ni bilo atentatorja na Hitlerja - oziroma jih je bilo zelo malo, tudi med njegovimi nasprotniki?
Če so potencialni atentatorji znotraj Nemčije zintegrirali svoj bodoči p/p, so morali vsekakor upoštevati možnost, da se bodo pa znašli v gestapovskem zaporu. Zadnji kraj na svetu, kjer bi se kdo hotel nahajati.
To je tudi razlog, zakaj je upal "vsak kreten" streljati na Raegana ali De Gaula. Mučilnice ni bilo v enačbi.
Diktatorji nasploh uporabljajo zastraševanje, zato malo ljudi skalkulira tako, da bi se jim uprli.
Še ena vaja iz p/p "družboslovja".
Zakaj je sex tako nesramno prijeten?
Ker razmnoževanje prinese precej nevšečnosti s prehranjevanjem in vzgojo otrok - pa še s čem - so se zanj odločali le tisti, ki jim je Integriranje vseh pričakovanih bodočih občutkov dalo pozitiven rezultat.
Jim je že moral biti sex dobra reč.
Sej veste tisto: Sex je deden. Če vaši starši niso nikoli imeli spolnih odnosov, jih tudi vi ne boste!
Tudi se da razložiti čisto konkretne sex situacije na ta način, samo me bodo moderatorji morali banat pol!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Odin ::
Bil je eden, pa se je Dolfa skril za mizo
Samo so atentatorja Clausa Schenka von Stauffenberga po nagli obsodbi ubili. Posredno in neposredno je zaradi poskusa atentata umrlo 180 ljudi.
Thomas povej še kaj o konkretnih sex situacijah. Sej nismo kaki verski klub tu
Samo so atentatorja Clausa Schenka von Stauffenberga po nagli obsodbi ubili. Posredno in neposredno je zaradi poskusa atentata umrlo 180 ljudi.
Thomas povej še kaj o konkretnih sex situacijah. Sej nismo kaki verski klub tu
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Odin ()
trot ::
Samo glede tiste vaje, Thomas:
Če se kaj spomnim, mamo nekje doma eno knjigo, v kateri je opisanih enih 42 atentatov na Hitlerja.
Thomas, daj rajši kak primer iz sexa
Če se kaj spomnim, mamo nekje doma eno knjigo, v kateri je opisanih enih 42 atentatov na Hitlerja.
Thomas, daj rajši kak primer iz sexa
Marjan ::
Thomas: Zelo res, glede p/p !
Kaj pa mazohisti!? Izjema, napaka, defekt p/p občutka,... ?
Ziggga: Sej je napisano. Včasih so se šteli za družboslovce (kar nekateri še zmeri so).
Danes pa je resna ekonomija - znanost.
Kaj pa mazohisti!? Izjema, napaka, defekt p/p občutka,... ?
Ziggga: Sej je napisano. Včasih so se šteli za družboslovce (kar nekateri še zmeri so
).Danes pa je resna ekonomija - znanost.
DavidJ ::
Prej 1800 kot 180. 
Ekonomija je nekaj, ki dokazuje, da je oboje isti šmorn. Eno brez drugega ne gre.
Ekonomija je nekaj, ki dokazuje, da je oboje isti šmorn. Eno brez drugega ne gre.
"Do, or do not. There is no 'try'. "
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
Thomas ::
Ne, Hitler si je kvečjemu nekaj atentatov izmislil, da je imel vzrok za obračune. Kje ste vi to dobli - ne vem. En sam resen atentat je bil.
Milijon (najmanj) moških Židov, je v Nemčiji od 1933 naprej, imelo najbolj racionalno opcijo, da se priplazijo na shod nacijev in pobijejo vse okoli sebe. Po možnosti tudi Hitlerja samega.
Vendar so bili preveč sterorizirani, da bi se odločili za ta korak. Pa bi jih "moralo" biti tisoče, če ne bi odločanje ljudi potekalo po (biased) p/p shemi.
Aja ... sex.
Ljudje so v prazgodovini počasi skapirali korelacijo med spolnimi odnosi in potomstvom. Prav tako so ženske počasi ugotovile, da jim ni treba vedno zanositi, kadar kadar seksajo.
To jim je obojim dalo neko navidezno moč, da so se začeli izogibati vbrizgavanju sperme v ženske, pač pa so se bolj posvečali "perverznostim", kot je oralni sex, analni sex ... pa sploh vse razne sorte rajcanj za doseganje užitkov in orgazmov, ne pa toliko zanositve.
To je bila tiste čase splačljiva strategija, gledano z individualnega zornega kota.
Rečeno na staromodni način, je "narava morala udariti nazaj". Bolj korektno rečeno, pa so imeli evolucijsko prednost takoj tisti, ki jih je ta igra bolj veselila kot druge, kajti njim se je vseeno bolj verjetno zgodila "nesreča" in nekaj sperme je le končalo tam, kjer je narava prvotno mislila, da naj bi.
Počasi skozi generacije, se je spolni nagon samo krepil, ker manj zagnani so prostovoljno "odstopali". Pozitivno povratna zanka, je bila sprožena.
Če imajo neotechovci prav, se je zavest pojavila šele pred kakimi 10 tisoč leti, ko je ta sentienca dosegla nek določen nivo. Mogoče (tudi) zaradi tega. Še boljš se dajat dol pri zavesti, kot če si zombie - mar ne? (Nekej takega je hotel enkrat tule reči že Doble_J, če sem ga prav razumel).
Dandanašnji sex, je živo arheološko najdišče, ki nam priča o teh preteklih okoliščinah.
Imamo nižje, starejše sloje, kot je naprimer Coolidgeov efekt. Po katerem lahko en moški enako lahko/težko poteši dve ženski ali še več, kot eno samo. To je posledica že predčloveških prednikov. In tovrstno obnašanje je širom po živalskem kraljestvu. Kdor več melje, več namelje.
Nekateri sloji sexa so pa novejši in lastni predvsem samo nam.
Zakaj recimo moške tako vzburjajo dolge ženske noge?
Ker noge zrastejo na koncu odraščanja. Dolgonogica se s tem izda, da je odrasla (in plodna za seme), čeprav je mlada. Pa ne bi mogla povedati, koliko je stara? Default ne ve. Niti ne bi njen partner tega razumel. Govorimo 100 tisoč let stari dediščini, ko so znali šteti do 2. Če so.
Zakaj so (nekatere) ženske tako glasne med sexom? (Nevede) sporočajo drugim, da sexajo. Podobno kot slonice. Tudi one so precej glasne, tako da sliši kilometre oddaljen slonji alfa mačo, priteče, prežene trenutnega ljubimca - in jo sam osreči.
Zakaj imajo človeški moški sorazmerno dolge penise glede na šimpanza, orangutana ali gorilo in daljšo erekcijo, kot bi "bilo potrebno".
Da ženske to vnesejo v integral, preden računajo svoj bodoči p/p delež.
Zakaj imajo ženske G točko, pa je (skoraj) nihče ne najde, niti same ne?
Imajo jo zato, ker je bila v "starih časih" uporabljana. Danes je skrita zato, ker sram se je razbohotil v memplexu in šele zadnje čase je odjuga.
Koevolucija genov in memov pač.
Milijon (najmanj) moških Židov, je v Nemčiji od 1933 naprej, imelo najbolj racionalno opcijo, da se priplazijo na shod nacijev in pobijejo vse okoli sebe. Po možnosti tudi Hitlerja samega.
Vendar so bili preveč sterorizirani, da bi se odločili za ta korak. Pa bi jih "moralo" biti tisoče, če ne bi odločanje ljudi potekalo po (biased) p/p shemi.
Aja ... sex.
Ljudje so v prazgodovini počasi skapirali korelacijo med spolnimi odnosi in potomstvom. Prav tako so ženske počasi ugotovile, da jim ni treba vedno zanositi, kadar kadar seksajo.
To jim je obojim dalo neko navidezno moč, da so se začeli izogibati vbrizgavanju sperme v ženske, pač pa so se bolj posvečali "perverznostim", kot je oralni sex, analni sex ... pa sploh vse razne sorte rajcanj za doseganje užitkov in orgazmov, ne pa toliko zanositve.
To je bila tiste čase splačljiva strategija, gledano z individualnega zornega kota.
Rečeno na staromodni način, je "narava morala udariti nazaj". Bolj korektno rečeno, pa so imeli evolucijsko prednost takoj tisti, ki jih je ta igra bolj veselila kot druge, kajti njim se je vseeno bolj verjetno zgodila "nesreča" in nekaj sperme je le končalo tam, kjer je narava prvotno mislila, da naj bi.
Počasi skozi generacije, se je spolni nagon samo krepil, ker manj zagnani so prostovoljno "odstopali". Pozitivno povratna zanka, je bila sprožena.
Če imajo neotechovci prav, se je zavest pojavila šele pred kakimi 10 tisoč leti, ko je ta sentienca dosegla nek določen nivo. Mogoče (tudi) zaradi tega. Še boljš se dajat dol pri zavesti, kot če si zombie - mar ne? (Nekej takega je hotel enkrat tule reči že Doble_J, če sem ga prav razumel).
Dandanašnji sex, je živo arheološko najdišče, ki nam priča o teh preteklih okoliščinah.
Imamo nižje, starejše sloje, kot je naprimer Coolidgeov efekt. Po katerem lahko en moški enako lahko/težko poteši dve ženski ali še več, kot eno samo. To je posledica že predčloveških prednikov. In tovrstno obnašanje je širom po živalskem kraljestvu. Kdor več melje, več namelje.
Nekateri sloji sexa so pa novejši in lastni predvsem samo nam.
Zakaj recimo moške tako vzburjajo dolge ženske noge?
Ker noge zrastejo na koncu odraščanja. Dolgonogica se s tem izda, da je odrasla (in plodna za seme), čeprav je mlada. Pa ne bi mogla povedati, koliko je stara? Default ne ve. Niti ne bi njen partner tega razumel. Govorimo 100 tisoč let stari dediščini, ko so znali šteti do 2. Če so.
Zakaj so (nekatere) ženske tako glasne med sexom? (Nevede) sporočajo drugim, da sexajo. Podobno kot slonice. Tudi one so precej glasne, tako da sliši kilometre oddaljen slonji alfa mačo, priteče, prežene trenutnega ljubimca - in jo sam osreči.
Zakaj imajo človeški moški sorazmerno dolge penise glede na šimpanza, orangutana ali gorilo in daljšo erekcijo, kot bi "bilo potrebno".
Da ženske to vnesejo v integral, preden računajo svoj bodoči p/p delež.
Zakaj imajo ženske G točko, pa je (skoraj) nihče ne najde, niti same ne?
Imajo jo zato, ker je bila v "starih časih" uporabljana. Danes je skrita zato, ker sram se je razbohotil v memplexu in šele zadnje čase je odjuga.
Koevolucija genov in memov pač.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Odin ::
To sem že slišal nekaj.
Pa zakaj moške privlači malo širša zadnjica in ozek trebuh.
širša zadnjica= otrok bo preskrbljen(zaloge maščobe)
ozek trebuh=punca še ni noseča
Prav neverjetno kak je vse logično, vse gre po evoluciji.
Pred kratkim je bila tudi na Discoveryu oddaja o "zaljubljenosti" in podobnimi čustvenimi stvarmi. To je tudi vse pojasnjeno.
VSE je nastalo na podlagi evolucije.
Nič ni čarobnega, božjega...
Pa zakaj moške privlači malo širša zadnjica in ozek trebuh.
širša zadnjica= otrok bo preskrbljen(zaloge maščobe)
ozek trebuh=punca še ni noseča
Prav neverjetno kak je vse logično, vse gre po evoluciji.
Pred kratkim je bila tudi na Discoveryu oddaja o "zaljubljenosti" in podobnimi čustvenimi stvarmi. To je tudi vse pojasnjeno.
VSE je nastalo na podlagi evolucije.
Nič ni čarobnega, božjega...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Odin ()
Marjan ::
Wow, pa sem dobil porcijo psihologije, ki sem si jo na začetku zaželel .
Vprašanje, če bi se psihologi s tem strinjal. Bi se kar moral pomoje!
.Vprašanje, če bi se psihologi s tem strinjal. Bi se kar moral pomoje!
Thomas ::
Po moje, da se "družboslovci" pretežno ne bodo strinjali.
Tole kar sem jest tukaj napisal, je evolucijska psihologija.
V Sloveniji prekleta. Ker da ni "dovolj celovita" in podobno.
Dr. Gregor Kaj že? je imel dovolj povedati o tem nedavno. Kako so Dawkins in nasledniki "za časom", ker eni (bluzatorji) zdej da so dokazali, kako da (neo)darwinizem "je le premalo".
Na tretjem programu nacionalnega radija maš tudi dosti antidarwinizma.
Skrajna levica in skrajna desnica sta si pač enotni: "Evolucija je nedokazana teorija, kaj se ve kako je res bilo!"
Molite za Discovery Channel, da mu ne postane slabo! Pa tudi za BBC in Natinal Geographic. Za New Scientist, Nature in Sciam.
Pa da nam Bog nakloni še kaj slovenskega po tej podobi.
Če ne, si bodo samo neomarxisti in katoliki delili Slovenijo.
Slavoj Žižek & Co. s svojimi bluzi in Rode s svojo "duhovno dimenzijo človeka".
Tole kar sem jest tukaj napisal, je evolucijska psihologija.
V Sloveniji prekleta. Ker da ni "dovolj celovita" in podobno.
Dr. Gregor Kaj že? je imel dovolj povedati o tem nedavno. Kako so Dawkins in nasledniki "za časom", ker eni (bluzatorji) zdej da so dokazali, kako da (neo)darwinizem "je le premalo".
Na tretjem programu nacionalnega radija maš tudi dosti antidarwinizma.
Skrajna levica in skrajna desnica sta si pač enotni: "Evolucija je nedokazana teorija, kaj se ve kako je res bilo!"
Molite za Discovery Channel, da mu ne postane slabo! Pa tudi za BBC in Natinal Geographic. Za New Scientist, Nature in Sciam.
Pa da nam Bog nakloni še kaj slovenskega po tej podobi.
Če ne, si bodo samo neomarxisti in katoliki delili Slovenijo.
Slavoj Žižek & Co. s svojimi bluzi in Rode s svojo "duhovno dimenzijo človeka".
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Aspirinix ::
Še ena evolucijkska: opazovanje vzorcev.
Kako veliko vzorcev se nahaja v naravi, ki veljajo za množice. Primer: mravljišče-velemesto.
Hrana-privlači (pri človeku vsaj v določenih časih ali pa vedno)
sovražnik-policija(vojščaki pri mravljah, policija in vojska pri ljudeh)
naravna nesreča=poplava (oboji skušajo najprej ustaviti, šele nato zbežijo)
.
.
.
Kako veliko vzorcev se nahaja v naravi, ki veljajo za množice. Primer: mravljišče-velemesto.
Hrana-privlači (pri človeku vsaj v določenih časih ali pa vedno)
sovražnik-policija(vojščaki pri mravljah, policija in vojska pri ljudeh)
naravna nesreča=poplava (oboji skušajo najprej ustaviti, šele nato zbežijo)
.
.
.
Mercier ::
Neki so bili omenjani mazohisti
sado-mazo - ako malenkost (beri mnogo) posplošimo ojdipa in ostalo
Nekega dne se odseliš od mami (pod kako drugo diktaturo :]), nehaš upoštevat fotra in začeneš mislit "s svojo glavo". Ta del (s fotrom) bi bil nekako tu ključen. Tip te odalami, ako razbiješ kako fino stekleno reč v stanovanju. Ko to dostikrat ponovi, sam veš, da ni dobro razbijati fine steklene reči v stanovanju. To bi bil razrešen ojdip - ponotranjil si Zakon (vesela večina). No, enim se tu zalomi (kot se tudi vsi ne odselijo od mami :]). Imajo "radi" Zakon (kazni, domiselne uniforma in ostale simbole/orodja avtoritete). No, ne gre enostavno za to, da jih nekdo premlati. Sploh pa sadomazo-ti "dirigirajo" celo dogajanje (čeprav v okovih :]).
Točen princip delovanja pa žal ne bom razlagal v forumu (malo je preobsežno, saj nisem mazohist :) ).
sado-mazo - ako malenkost (beri mnogo) posplošimo ojdipa in ostalo
Nekega dne se odseliš od mami (pod kako drugo diktaturo :]), nehaš upoštevat fotra in začeneš mislit "s svojo glavo". Ta del (s fotrom) bi bil nekako tu ključen. Tip te odalami, ako razbiješ kako fino stekleno reč v stanovanju. Ko to dostikrat ponovi, sam veš, da ni dobro razbijati fine steklene reči v stanovanju. To bi bil razrešen ojdip - ponotranjil si Zakon (vesela večina). No, enim se tu zalomi (kot se tudi vsi ne odselijo od mami :]). Imajo "radi" Zakon (kazni, domiselne uniforma in ostale simbole/orodja avtoritete). No, ne gre enostavno za to, da jih nekdo premlati. Sploh pa sadomazo-ti "dirigirajo" celo dogajanje (čeprav v okovih :]).
Točen princip delovanja pa žal ne bom razlagal v forumu (malo je preobsežno, saj nisem mazohist :) ).
Tomi ::
Da se povrnem na začetno vprašanje. Seveda je možna delitev na naravoslovce in družboslovce, če ne po usmeritvi, pa vsaj po načuni razmišljanja.
To je človeki lastno, in ga seveda mora sam odkriti, in ko ga, se lahko bolj ali manj čudi razmišljanju drugih.
Sam sem tipičen naravoslovec, torej racionalen, malo preračunljiv na vseh področjih in še kaj. Tako da se včasih prav čudim "družboslovcem", ko jih poslušam. Sicer pa, na Aškerčevi je lep primer, kako se čez cesto spreminja mnenje..
To je človeki lastno, in ga seveda mora sam odkriti, in ko ga, se lahko bolj ali manj čudi razmišljanju drugih.
Sam sem tipičen naravoslovec, torej racionalen, malo preračunljiv na vseh področjih in še kaj. Tako da se včasih prav čudim "družboslovcem", ko jih poslušam. Sicer pa, na Aškerčevi je lep primer, kako se čez cesto spreminja mnenje..
metrodusa.blogspot.com
Gemm ::
Tale delitev se mi zdi dokaj zastarela...če v Avstro-Ogrski so se delile srednje šole na realke in humanistične.
A ve kdo, kakšna je doktrina s temi zadevami v tujini?
Nobelova nagrada je le za ekonomijo, ki je za moje pojme najbolj natančna družboslovna znanost, matematika v praksi, če hočete .
A ve kdo, kakšna je doktrina s temi zadevami v tujini?
Nobelova nagrada je le za ekonomijo, ki je za moje pojme najbolj natančna družboslovna znanost, matematika v praksi, če hočete
. Double_J ::
Mah ja družboslovje je out. Sociologija, Filozofija pa te reči...nemorš to ždet 4leta na faksu za to.
To maš mal za zabavo ob prostem času, itak je lahko vse to razumet.
To maš mal za zabavo ob prostem času, itak je lahko vse to razumet.
DavidJ ::
Če bi hodu na kakšen tak fax, ne bi takšnih neumnosti tule kvasu.
V naravoslovju bo 2x2 vedno 4, pri družboslovju pa enkrat 3, drugič pa pet, ker se vmešava človeški faktor.
Tudi v to, da se da vse zapisat z matematičnim računom ne verjamem - če je tko, potem je oseba, ki to trdi fach idiot.
S tem ne mislim nč slabga, samo tko kot ekonomisti vidjo vse skozi šarenico v obliki znaka za dolar, sociologe meče, ko vidjo tipa z dobrimi hlačami in slabo jakno in ga ne znajo umestit na socialno lestvico, je tudi tole pretirano gledanje iz ene smeri.
V naravoslovju bo 2x2 vedno 4, pri družboslovju pa enkrat 3, drugič pa pet, ker se vmešava človeški faktor.
Tudi v to, da se da vse zapisat z matematičnim računom ne verjamem - če je tko, potem je oseba, ki to trdi fach idiot.
S tem ne mislim nč slabga, samo tko kot ekonomisti vidjo vse skozi šarenico v obliki znaka za dolar, sociologe meče, ko vidjo tipa z dobrimi hlačami in slabo jakno in ga ne znajo umestit na socialno lestvico, je tudi tole pretirano gledanje iz ene smeri.
"Do, or do not. There is no 'try'. "
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
.:joco:. ::
Heh, hodil sem na klasično gimnazijo
za maturo sem imel zgodovino in fiziko
hodim na naravoslovni fax s kančkom družboslovja.
Tudi jaz ne vidim jasne meje med družboslovjem in naravoslovjem. Obstajajo obe skrajnosti, meje pa ni.
Zadeva s sexom pa je zelo zanimiva.
Kaj si v temtakem mislite o monogamiji?
Eh, ne bom svinjal tle, gremo novo temo
za maturo sem imel zgodovino in fiziko
hodim na naravoslovni fax s kančkom družboslovja.
Tudi jaz ne vidim jasne meje med družboslovjem in naravoslovjem. Obstajajo obe skrajnosti, meje pa ni.
Zadeva s sexom pa je zelo zanimiva.
Kaj si v temtakem mislite o monogamiji?
Eh, ne bom svinjal tle, gremo novo temo
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
Thrivial ::
joco: agree on that one. Meni tudi izredno ustreza kombinacija druzboslovja in naravoslovja, s tem da je razmerje 2:1 za druzboslovje. Po ucenju druzboslovne snovi sprostim mozgane ob matematiki(itak je samo ucenje in uporaba vzorcev) in obratno.
P.s. Trenutno pisem seminarsko za anglescino... se kaksno urico dela, oddati je treba jutri ob 12. Gotta love the deadlines.
lp
P.s. Trenutno pisem seminarsko za anglescino... se kaksno urico dela, oddati je treba jutri ob 12. Gotta love the deadlines.
lp
:: Member of Eror Team ::
... and Eror Team is gone...
... and Eror Team is gone...
poweroff ::
Nisem bral vsega, vendar lahko kot nekaj vmes med družboslovcem in naravoslovcem (družboslovna statistika in metodologija) povem, da je razlika predvsem v načinu razmišljanja. In ja, družboslovje seveda je znanost.
Bom povedal na preprostem primeru. Stvari v naravoslovju potekajo po nekih zakonitostih, ki pa so za razliko od družboslovja stabilne. Malce se spoznam tudi na biostatistiko in lahko rečem, da so tam zadeve zelo stabilne. Korelacije so visoke, zakonitosti vsaj približno znane.
No, pri družboslovju pa imamo opraviti z družbo, ki je sestavljena iz ljudi. Veliko bolj kompleksna zadeva torej. Večina kao družboslovcev seveda zadeve pozna površno, zato mnogi mislijo, da je družboslovje navadno nakladanje. Vendar ni tako.
Recimo: če opazujemo en fizikalni pojav, rabimo ustrezno merilno napravo. Če pa opazujemo družboslovni pojav, pa tudi, vendar je treba to merilno napravo razviti. Poleg tega pa lahko že sama prisotnost merjenja, ali pa celo obstoj merjenja vpliva na rezultat. Pa še nekaj je.
V naših glavah imamo "vsajene" določene koncepte. Recimonačin razmišljanja, konceptualizacija pojmov, izbira problemov,... Tudi ti vplivajo na zaznavanje problema. Se pravi moramo najprej ugotoviti kakšni so ti koncepti in potem še kako vplivajo. Kar je pa izjemno težko.
Pravo družboslovje tako posega tudi na raven strukture. Bom povedalpar primerov, pa boste videli o čem govorim. Nekako je samoumevno, da imajov demokraciji državljani dostop do javnih informacij (da je zakonodaja javno objavljena, itd.). Nekdo se bo zadovoljil s to ugotovitvijo, pravi družboslovec pa se bo vprašal ZAKAJ je tako. kako je prišlo do tega, zakaj se demokracijo povezuje s tem, ne pa s čim drugim (recimo s kakšnimi ekonomskimi zadevami).
Eno vprašanje s katerim se tudi jaz ukvarjam. Zakaj je zasebnost postala v zadnjem stoletju tako pomembna?
V antiki je bila zasebna sfera nekaj manjvrednega. Danes pa je izjemnopomembna (podjtništvo, človekove pravice,... vse to spada v zasebno sfero.
Za take stvari je seveda treba tudi kaj preštudirati in razumeti. Tako da postanem kar malo alergičen ko srečam razne nedeljske sociologe, pa naj bodo po izobrazbi naravoslovci, ali pa še bolj žalostno, družboslovci.
Bom povedal na preprostem primeru. Stvari v naravoslovju potekajo po nekih zakonitostih, ki pa so za razliko od družboslovja stabilne. Malce se spoznam tudi na biostatistiko in lahko rečem, da so tam zadeve zelo stabilne. Korelacije so visoke, zakonitosti vsaj približno znane.
No, pri družboslovju pa imamo opraviti z družbo, ki je sestavljena iz ljudi. Veliko bolj kompleksna zadeva torej. Večina kao družboslovcev seveda zadeve pozna površno, zato mnogi mislijo, da je družboslovje navadno nakladanje. Vendar ni tako.
Recimo: če opazujemo en fizikalni pojav, rabimo ustrezno merilno napravo. Če pa opazujemo družboslovni pojav, pa tudi, vendar je treba to merilno napravo razviti. Poleg tega pa lahko že sama prisotnost merjenja, ali pa celo obstoj merjenja vpliva na rezultat. Pa še nekaj je.
V naših glavah imamo "vsajene" določene koncepte. Recimonačin razmišljanja, konceptualizacija pojmov, izbira problemov,... Tudi ti vplivajo na zaznavanje problema. Se pravi moramo najprej ugotoviti kakšni so ti koncepti in potem še kako vplivajo. Kar je pa izjemno težko.
Pravo družboslovje tako posega tudi na raven strukture. Bom povedalpar primerov, pa boste videli o čem govorim. Nekako je samoumevno, da imajov demokraciji državljani dostop do javnih informacij (da je zakonodaja javno objavljena, itd.). Nekdo se bo zadovoljil s to ugotovitvijo, pravi družboslovec pa se bo vprašal ZAKAJ je tako. kako je prišlo do tega, zakaj se demokracijo povezuje s tem, ne pa s čim drugim (recimo s kakšnimi ekonomskimi zadevami).
Eno vprašanje s katerim se tudi jaz ukvarjam. Zakaj je zasebnost postala v zadnjem stoletju tako pomembna?
V antiki je bila zasebna sfera nekaj manjvrednega. Danes pa je izjemnopomembna (podjtništvo, človekove pravice,... vse to spada v zasebno sfero.
Za take stvari je seveda treba tudi kaj preštudirati in razumeti. Tako da postanem kar malo alergičen ko srečam razne nedeljske sociologe, pa naj bodo po izobrazbi naravoslovci, ali pa še bolj žalostno, družboslovci.
poweroff ::
Aja, pa to, da se da vse zapisati z matematično enačbo preprosto ni res. Ljudje smo malo preveč kompleksni, družba pa tudi. Sicer je moč napovedovanja lahko zelo visoka, vendar se včasih utegne zgoditi kaj nepredvidenega.
Mogoče, mogoče bi se dalo zapisati z enačbo, če bi imeli vse podatke in vse spremenljivke. Vendar jih zaradi njihove narave ne moremo imeti. Strukturnih in kulturnih spremenljivk namreč ni mogoče vedno ugotoviti.
Analogija s fiziko. Lahko ugotovimo vse o vesolju, vendar pa malo o tem kaj je "okrog" njega. To bi lahko ugotovili le "od zunaj", kar pa v praksi ni možno. Lep primer v družboslovju pa so interkulturne antropološke študije in prejšnjega stoletja. Raziskovalci so raziskovali primitivna ljudstva, vendar s svojimi koncepti. Kasneje se je izkazalo, da njihovi koncepti ne "pašejo" na koncepte teh ljudi. Preprosto - govorili so dva različna kulturna jezika in se niso razumeli (in to na tim. meta ravni, da se razumemo).
Mogoče, mogoče bi se dalo zapisati z enačbo, če bi imeli vse podatke in vse spremenljivke. Vendar jih zaradi njihove narave ne moremo imeti. Strukturnih in kulturnih spremenljivk namreč ni mogoče vedno ugotoviti.
Analogija s fiziko. Lahko ugotovimo vse o vesolju, vendar pa malo o tem kaj je "okrog" njega. To bi lahko ugotovili le "od zunaj", kar pa v praksi ni možno. Lep primer v družboslovju pa so interkulturne antropološke študije in prejšnjega stoletja. Raziskovalci so raziskovali primitivna ljudstva, vendar s svojimi koncepti. Kasneje se je izkazalo, da njihovi koncepti ne "pašejo" na koncepte teh ljudi. Preprosto - govorili so dva različna kulturna jezika in se niso razumeli (in to na tim. meta ravni, da se razumemo).
cybermedo ::
No, bi tudi jaz svoje mnenje o tej zadevi osvetlil . Torej po moje je glavna razlika med družboslovjem in naravoslovjem človek. Naravoslovje funkcionira z enačbami brez variabel, pri družboslovju pa je v enačbi tudi človek. Človek pa ima svojo inteligenco (večjo ali manjšo), svoje poglede na svet, svoja čustva. In zato je nepredvidljiv. Prej je bilo rečeno, da bi naj bila ekonomija najnatančnejša družboslovna znanost. Ker sem bil deležen tudi ekonomske izobrazbe, se na zadeve malenkost spoznam, in lahko rečem, da temu ni tako. Ekonomija funkcionira s fiktivnim človekom, t.i. homo oeconomicus (t.j. ekonomsko racionalen človek). In pri vsaki enačbi nastopa ta abstrakten človek, ki bi se naj odločal racionalno. Primer. Če pred človeka postaviš dva enakovredna izdelka, pri čemer je eden dražji od drugega, bi naj razumni človek izbral cenejšega - ker pa je človek iracionalno in nepredvidljivo bitje tega vedno ne bo storil.
Sicer je res, da se ljudje povečini podrejajo zakonitostim v družbi (kakor je to Thomas opisal, ali kakor to predpostavlja ekonomska znanost). Je pa vedno najti manšino, ki se obnaša popolnoma iracionalno in nepredvidljivo.
Oz. zelo preprosto povedano, v naravoslovju se vse dogaja po določenem vzorcu, vse se vede "racionalno", če bi bilo družboslovje tako, bi moralo predpostavljati, da se ljudje vedno vedejo racionalno, za kar pa vsi vemo, da ni tako...
In tukaj tudi pride do odstopanja pri razmišljanju med naravoslovci in družboslovci (neglede na izobrazbo). Naravoslovci bodo vedno težili k temu, da bi nek pojav podredili neki zakonitosti, logiki, enačbi - nečemur kar je matematično natančno in togo. Družboslovni um bo pa vedno računal z elementom nepredvidljivosti in spremenljivosti in bo izhajal iz tega, da je večja ali manjša verjetnost, da se bo nekaj zgodilo (če se omejim na prognoze), nikoli pa ne bo trdil, da se bo 100% to zgodilo, ker bo pripravljen, da bo postavka v enačbi brez očitnega razloga spremenila svoje mišljenje.
Zato je najbolje, da se naravoslovci ukvarjajo z naravoslovjem, družboslovci pa družboslovjem, pa vsak imel prav in vsi bomo srečni....
LP
. Torej po moje je glavna razlika med družboslovjem in naravoslovjem človek. Naravoslovje funkcionira z enačbami brez variabel, pri družboslovju pa je v enačbi tudi človek. Človek pa ima svojo inteligenco (večjo ali manjšo), svoje poglede na svet, svoja čustva. In zato je nepredvidljiv. Prej je bilo rečeno, da bi naj bila ekonomija najnatančnejša družboslovna znanost. Ker sem bil deležen tudi ekonomske izobrazbe, se na zadeve malenkost spoznam, in lahko rečem, da temu ni tako. Ekonomija funkcionira s fiktivnim človekom, t.i. homo oeconomicus (t.j. ekonomsko racionalen človek). In pri vsaki enačbi nastopa ta abstrakten človek, ki bi se naj odločal racionalno. Primer. Če pred človeka postaviš dva enakovredna izdelka, pri čemer je eden dražji od drugega, bi naj razumni človek izbral cenejšega - ker pa je človek iracionalno in nepredvidljivo bitje tega vedno ne bo storil. Sicer je res, da se ljudje povečini podrejajo zakonitostim v družbi (kakor je to Thomas opisal, ali kakor to predpostavlja ekonomska znanost). Je pa vedno najti manšino, ki se obnaša popolnoma iracionalno in nepredvidljivo.
Oz. zelo preprosto povedano, v naravoslovju se vse dogaja po določenem vzorcu, vse se vede "racionalno", če bi bilo družboslovje tako, bi moralo predpostavljati, da se ljudje vedno vedejo racionalno, za kar pa vsi vemo, da ni tako...
In tukaj tudi pride do odstopanja pri razmišljanju med naravoslovci in družboslovci (neglede na izobrazbo). Naravoslovci bodo vedno težili k temu, da bi nek pojav podredili neki zakonitosti, logiki, enačbi - nečemur kar je matematično natančno in togo. Družboslovni um bo pa vedno računal z elementom nepredvidljivosti in spremenljivosti in bo izhajal iz tega, da je večja ali manjša verjetnost, da se bo nekaj zgodilo (če se omejim na prognoze), nikoli pa ne bo trdil, da se bo 100% to zgodilo, ker bo pripravljen, da bo postavka v enačbi brez očitnega razloga spremenila svoje mišljenje.
Zato je najbolje, da se naravoslovci ukvarjajo z naravoslovjem, družboslovci pa družboslovjem, pa vsak imel prav in vsi bomo srečni....
LP
Ziga Dolhar ::
cybermedo, se strinjam, še nekaj pa bi dodal. Sam nasprotujem temu, da se opažanja na trgu (če smo že pri ekonomije) imenuje "ekonomske zakonitsti".
Sam si dal lep primer s ceno -- težava nastopi, ko ljudje (pardon, 'ekonomisti' po izobrazbi a ne po duši) menijo, da to nikakor ni možno v večjem obsegu. Recimo krivulji povpraševanja in ponudbe sta taki: načeloma krivulja povpraševanja z višanjem cene resda pada, a je to kvečjemu pojav, nikakor pa ne zakonitost. Prav lahko bi bila tudi naraščujoča, tega ne prepoveduje nihče. V fiziki pa to preprečuje gravitacija ;).
Samne bi imenoval družboslovij "znanost", ampak umetnost. V tem pogledu mi je všeč imenovanje v tujini -- "science" in "arts"; sicer se v prevodu zadnji lahko sliši malce neustrezen, a konec koncev pomeni "nekaj umetnega", kar ekonomija, pravo in podobne stvari vsekakor so.
p.s.: lansko leto sem se udeležil tekmovanja iz ekonomije v Mariboru, in naloga je bila sestavljena skorajda kriminalno. Nekje je bilo zapisano, da ima Slovenija od vseh kandidatk za EU najvišji BDP; na to se je potem navezovalo vprašanje:
"Slovenija je med kandidatkami najbolj razvita. PRavilno/Nepravilno?"
Zelo zanimiva je bila tudi naloga, kjer si imel v tabeli podane podatke v tisočih, odgovor pa so smatral za pravilnega le če so bile dodane tri ničle ('dedovanje navodil', koherentnost in računovodska načela pa pozabimo, kajne? :]).
Skratka... Dokler bodo obstajala taka absolutistična ocenjevanja znanja na področju ekonomije (in drugih področjih takisto), pravega družboslovja pravzaprav ne bomo poznali. Žalostno.
Oz. jih ne bodo poznali dijaki/študentje.
Sam si dal lep primer s ceno -- težava nastopi, ko ljudje (pardon, 'ekonomisti' po izobrazbi a ne po duši) menijo, da to nikakor ni možno v večjem obsegu. Recimo krivulji povpraševanja in ponudbe sta taki: načeloma krivulja povpraševanja z višanjem cene resda pada, a je to kvečjemu pojav, nikakor pa ne zakonitost. Prav lahko bi bila tudi naraščujoča, tega ne prepoveduje nihče. V fiziki pa to preprečuje gravitacija ;).
Samne bi imenoval družboslovij "znanost", ampak umetnost. V tem pogledu mi je všeč imenovanje v tujini -- "science" in "arts"; sicer se v prevodu zadnji lahko sliši malce neustrezen, a konec koncev pomeni "nekaj umetnega", kar ekonomija, pravo in podobne stvari vsekakor so.
p.s.: lansko leto sem se udeležil tekmovanja iz ekonomije v Mariboru, in naloga je bila sestavljena skorajda kriminalno. Nekje je bilo zapisano, da ima Slovenija od vseh kandidatk za EU najvišji BDP; na to se je potem navezovalo vprašanje:
"Slovenija je med kandidatkami najbolj razvita. PRavilno/Nepravilno?"
Zelo zanimiva je bila tudi naloga, kjer si imel v tabeli podane podatke v tisočih, odgovor pa so smatral za pravilnega le če so bile dodane tri ničle ('dedovanje navodil', koherentnost in računovodska načela pa pozabimo, kajne? :]).
Skratka... Dokler bodo obstajala taka absolutistična ocenjevanja znanja na področju ekonomije (in drugih področjih takisto), pravega družboslovja pravzaprav ne bomo poznali. Žalostno.
Oz. jih ne bodo poznali dijaki/študentje.
.:joco:. ::
cybermedo -> to da bi se družboslovci ukvarjali samo z družboslovjem, naravoslovci pa samo z naravoslovjem pomojem ni preveč dobra ideja.
Najboljše so kombinacije obojega. Filozofi radi debatirajo o kloniranju, atomski bombi in podobno. Ravno tako je recimo veliko zdravnikov v politiki. Kar ni nič slabega. Ravno preveč ozko gledanje je napačno. Treba zadeve proučit z več različnih kotov.
Recimo, ena taka fina veda, kjer ne gre vse po zakonitostih, temelji pa na najbolj "racionalni" vedi = matematiki. To je statistika. Tu 1+1 ni 2 ampak je le v povprečju dve. Vedno je na koncu modela še +e. Se pravi napaka, odstopanje, ki je lahko večje od samega modela.
Najboljše so kombinacije obojega. Filozofi radi debatirajo o kloniranju, atomski bombi in podobno. Ravno tako je recimo veliko zdravnikov v politiki. Kar ni nič slabega. Ravno preveč ozko gledanje je napačno. Treba zadeve proučit z več različnih kotov.
Recimo, ena taka fina veda, kjer ne gre vse po zakonitostih, temelji pa na najbolj "racionalni" vedi = matematiki. To je statistika. Tu 1+1 ni 2 ampak je le v povprečju dve. Vedno je na koncu modela še +e. Se pravi napaka, odstopanje, ki je lahko večje od samega modela.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
Marjan ::
Aha, sem vedu, da bodo tudi družboslovci oz. "družboslovci" dvignili svoj glas
Tko je; po logiki je res ta delitev zastarela in celo nustrezna. Vendar danes se to še zmeraj uporablja, saj so celo faksi tako razdeljeni (več, al manj).
Je pa tudi primerna v smislu -> smer zanimanja določenega osebka o določenih stvareh!
Namreč, ziher je res, da nekaterih prav nič ne zanima zakaj se Zemlja vrti okrog Sonca. Drugih pa npr. ne zanima zakaj so nekomu všeč rdeče hlače.
Zaključek:
V "družboslovcih" je očitno iz nekih slabih razlogov prekmalu ugasnil otroški plamen vedoželjnosti
Ziggga:
Jao, Ziggga! Če bi te ekonomisti in pravniki slišali...
Tko je; po logiki je res ta delitev zastarela in celo nustrezna. Vendar danes se to še zmeraj uporablja, saj so celo faksi tako razdeljeni (več, al manj).
Je pa tudi primerna v smislu -> smer zanimanja določenega osebka o določenih stvareh!
Namreč, ziher je res, da nekaterih prav nič ne zanima zakaj se Zemlja vrti okrog Sonca. Drugih pa npr. ne zanima zakaj so nekomu všeč rdeče hlače.
Zaključek:
V "družboslovcih" je očitno iz nekih slabih razlogov prekmalu ugasnil otroški plamen vedoželjnosti
Ziggga:
Samne bi imenoval družboslovij "znanost", ampak umetnost. V tem pogledu mi je všeč imenovanje v tujini -- "science" in "arts"; sicer se v prevodu zadnji lahko sliši malce neustrezen, a konec koncev pomeni "nekaj umetnega", kar ekonomija, pravo in podobne stvari vsekakor so.
Jao, Ziggga! Če bi te ekonomisti in pravniki slišali...
Marjan ::
Ziggga:
Pravim, da se pravniki in ekonomisti ne bi niti pod razno strinjali s tem, da je njihova stroka umetnost.
Ja, prosim lepo no??!?
To, da pa nečemu rečeš, da je umetno, nekaj pa naravno... TO je pa še večji absurd.
Pravim, da se pravniki in ekonomisti ne bi niti pod razno strinjali s tem, da je njihova stroka umetnost.
Ja, prosim lepo no??!?
To, da pa nečemu rečeš, da je umetno, nekaj pa naravno... TO je pa še večji absurd.
Ziga Dolhar ::
Hmmm, verjamem, da se ne bi strinjali, ker verjetn ne razumejo besede "umetnost". Semantično. Podobno nerazumljena beseda je recimo "fantastičnost".
Da je nekaj umetno, drugo pa naravno, bom utemeljil s temle:
naravoslovje kot predmet raziskovanja ni odvisen od človekovih neposrednih vplivov. Matematika, ki jo vsi tako radi omenjajo. Ali pa fizika ;).
Družboslovje pa že po imenu raziskuje družbo. In če delovanja družbe ne opredelimo kot 'umetnega', potem umetno in umetnost sploh ne obstajata.
p.s.: če bi dejali, da njihova stroka ni umetnost -- kaj pa bi dejali, da je?
Da je nekaj umetno, drugo pa naravno, bom utemeljil s temle:
naravoslovje kot predmet raziskovanja ni odvisen od človekovih neposrednih vplivov. Matematika, ki jo vsi tako radi omenjajo. Ali pa fizika ;).
Družboslovje pa že po imenu raziskuje družbo. In če delovanja družbe ne opredelimo kot 'umetnega', potem umetno in umetnost sploh ne obstajata.
p.s.: če bi dejali, da njihova stroka ni umetnost -- kaj pa bi dejali, da je?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Ziga Dolhar ()
Double_J ::
In če delovanja družbe ne opredelimo kot 'umetnega', potem umetno in umetnost sploh ne obstajata.
Jah jasno, da ne obstajata. Vse je produkt vesolja.
Marjan ::
Ja, tako! Umetnosti ni. Sej obstaja tudi ena tema na tem forumu s to vsebino.
Tam sem že zdavnaj razložu, da je nekaj lahko le všečno nekomu.
Iskanje kakih globjih pomenov je neumnost, ne pa umetnost!
Tako, da naravno, umetno... -brez veze. Tako, kot je rekel Double_J - VSE je znotraj vesolja!
Tam sem že zdavnaj razložu, da je nekaj lahko le všečno nekomu.
Iskanje kakih globjih pomenov je neumnost, ne pa umetnost!
Tako, da naravno, umetno... -brez veze. Tako, kot je rekel Double_J - VSE je znotraj vesolja!
Ziga Dolhar ::
Če umetnosti "res ni": ljudje nekaj imenujemo 'umetnost'. Protislovje.
Zopet pa mešaš ljudsko definicijo "umetnosti", ko praviš, da je nekaj nekomu všeč, drugemu pa ne. To ne more biti merilo umetnosti.
Potem pa preskočiš na ločevanje med naravnim in umetnim, kjer privzameš čisto drugo filozofijo ter po tem "umetno" z "umetnostjo" nima ničesar skupnega.
Ne bo šlo -- odloči se.
--
Sploh pa je razglabljanje o tem, ali umetnost je ali pa ne -- v bilokakem pomenu -- nepomembno. Ne gre za poimenovanje, ampak za razločevanje dveh različnih pojavov, ki ni pogojeno s filozofiranjem ter osebnim dojemanjem, ampak s pomenom, kot ga dojema družba.
Veš, kaj želim povedat.
Zopet pa mešaš ljudsko definicijo "umetnosti", ko praviš, da je nekaj nekomu všeč, drugemu pa ne. To ne more biti merilo umetnosti.
Potem pa preskočiš na ločevanje med naravnim in umetnim, kjer privzameš čisto drugo filozofijo ter po tem "umetno" z "umetnostjo" nima ničesar skupnega.
Ne bo šlo -- odloči se.
--
Sploh pa je razglabljanje o tem, ali umetnost je ali pa ne -- v bilokakem pomenu -- nepomembno. Ne gre za poimenovanje, ampak za razločevanje dveh različnih pojavov, ki ni pogojeno s filozofiranjem ter osebnim dojemanjem, ampak s pomenom, kot ga dojema družba.
Veš, kaj želim povedat.
Mercier ::
OK, a lahko še en meni razloži, plis? (kot da sem star pet let ) Lahko homersko, ali znanstveno točno.
Kaj smo pridobili s tem vesoljstvom? Kaj je narobe z orentacijsko opredelitvijo? Kje je greh, če nekdo zgublja čas z družbo in mu rečem družboslovec?
) Lahko homersko, ali znanstveno točno. Kaj smo pridobili s tem vesoljstvom? Kaj je narobe z orentacijsko opredelitvijo? Kje je greh, če nekdo zgublja čas z družbo in mu rečem družboslovec?
Double_J ::
Če umetnosti "res ni": ljudje nekaj imenujemo 'umetnost'. Protislovje
Imenujemo ja, ampak vsak neko drugo stvar imenuje umetnost.
Posameznik ima pač tak algoritem v možganih, ki na poseben način vrednoti stvari. Določene stvari zelo pozitivno dojema in vrednoti, dediščina evolucije pač.
Ne moreš pa zdej njegovo osebno dojemanje, projecirat na objekt opazovanja.
Umetno in umetnost kar tako nečemu reči je deplasirano. Kup atomov drugega pa nič...
Ah sej vidim, da se strinjamo...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
Mercier ::
Kup atomov drugega pa nič...OK, sprejmem. In zakaj so nekomu všeč rdeče hlače? Prosim za razlago s kupom atomov. (tokrat ne homersko točno)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Mercier ()
Double_J ::
Morda ima zapisano to v genih. Naprimer, da je rdeča barva konstantno imela nek pomen(pozitiven) skozi dolga obdobja evolucije. Samo to je malo možno v tem primeru.
Možgani, ki so logična tvorba preračunajo dohodne podatke in se odločijo, da jim bodo take hlače koristile.
Zdej pa al je to zaradi subkulture ali pa česa drugega pa niti ni preveč pomembno. Težko točno rečt za vsak primer. Samo za to gre, da je pričakovani pleasure z rdečimi hlačami večji od paina, ki ga slednje prinesejo. To velja za vse stvari.
Možgani, ki so logična tvorba preračunajo dohodne podatke in se odločijo, da jim bodo take hlače koristile.
Zdej pa al je to zaradi subkulture ali pa česa drugega pa niti ni preveč pomembno. Težko točno rečt za vsak primer. Samo za to gre, da je pričakovani pleasure z rdečimi hlačami večji od paina, ki ga slednje prinesejo. To velja za vse stvari.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
Marjan ::
Ziggga: "Če umetnosti "res ni": ljudje nekaj imenujemo 'umetnost'. Protislovje."
Nope, to ni nikakršno protislovje!
Mogoče v družboslovju temu rečete protislovje.
V realnosti je protislovje nekaj kar se dejansko izklučuje; to pomeni, če velja prvo, drugo ne more.
Ziggga, to bi pa že moral vedeti?!
Kaj potem, če nekateri ljudje nekaj imenujejo umetnost? A to že kar pomeni, da to tudi res obstaja?
Nikakor ne!
Besedna zveza "všečnost nekemu individuumu" je popolnoma zadostna.
Preseravanja z "umetnostmi" ne potrebujemo.
Jest ta mem širim okoli že par let, pa ljudje sploh nočejo zaštekat.
Nope, to ni nikakršno protislovje!
Mogoče v družboslovju temu rečete protislovje
. V realnosti je protislovje nekaj kar se dejansko izklučuje; to pomeni, če velja prvo, drugo ne more.
Ziggga, to bi pa že moral vedeti?!
Kaj potem, če nekateri ljudje nekaj imenujejo umetnost? A to že kar pomeni, da to tudi res obstaja?
Nikakor ne!
Besedna zveza "všečnost nekemu individuumu" je popolnoma zadostna.
Preseravanja z "umetnostmi" ne potrebujemo.
Jest ta mem širim okoli že par let, pa ljudje sploh nočejo zaštekat.
Mercier ::
Ej, sori, ampak tale besedna zveza mene spominja na okolokučnog domobrana, međunožno gonilo in podobne bisere šahovske terminologije.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Mercier ()
Marjan ::
Na kaj tebe spominja je tvoja osebna zadeva.
Jest samo povem v čem je kleč
ps: Imam občutek, da Ziggga in Saša sta družboslovca. Se motim?
Če je temu tako, lahko povesta par pozitivnih besed na svoj račun... ker zgoraj so bili nekateri zelo ostri...
Jest samo povem v čem je kleč
ps: Imam občutek, da Ziggga in Saša sta družboslovca. Se motim?
Če je temu tako, lahko povesta par pozitivnih besed na svoj račun... ker zgoraj so bili nekateri zelo ostri...
Ziga Dolhar ::
Marjan :-).
Želim ti povedat, da mešaš "umetnost" kot všečnost posameznega individuuma ter umetnost kot označitev dejavnosti zaradi načina opravljanja.
S svojim razmišljanjem nisi osamljen, verjemi. Meni gre "umetnost" in "neumetnost" v tistem mišljenju hudo na jetra, enako tudi razločevanje med "vero" in "vraževero".
Naj zaključim s preprosto definicijo "umetnosti":
Plod človekovega ustvarjanja.
Torej _VSE_, in ne nekaj-ne, nekaj-da. VSE. Obnašanje, mišljenje, 'ustvarjanje' (v vseh pomenih).
Ker so "ekonomske zakonitosti", opa, pojavi, odvisni od človeka samega pač privzamem, da je ekonomija umetnost, takisto pravo, filozofija. V vseh pogledih.
Želim ti povedat, da mešaš "umetnost" kot všečnost posameznega individuuma ter umetnost kot označitev dejavnosti zaradi načina opravljanja.
S svojim razmišljanjem nisi osamljen, verjemi. Meni gre "umetnost" in "neumetnost" v tistem mišljenju hudo na jetra, enako tudi razločevanje med "vero" in "vraževero".
Naj zaključim s preprosto definicijo "umetnosti":
Plod človekovega ustvarjanja.
Torej _VSE_, in ne nekaj-ne, nekaj-da. VSE. Obnašanje, mišljenje, 'ustvarjanje' (v vseh pomenih).
Ker so "ekonomske zakonitosti", opa, pojavi, odvisni od človeka samega pač privzamem, da je ekonomija umetnost, takisto pravo, filozofija. V vseh pogledih.
Ziga Dolhar ::
Hmmmm, sem "ekonomist" (...mlad...) ter hobi-filozof in mešalec megle. Sem proti uvajanju konstant v družboslovje.
Ker je zanimivo :-).
Ker je zanimivo :-).
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Kronično pomanjkanje naravoslovno-tehničnega kadra v Sloveniji (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Problemi človeštva | 28360 (20507) | CaqKa |
| » | Kateri faks (strani: 1 2 )Oddelek: Šola | 22372 (20519) | romat |
| » | Smo računalnikarji bolj nagnjeni k terorizmu? (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 9075 (5953) | Highlander |
| » | Potek raziskave o odnosu do spletnega oglaševanja na Slo-Techu (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Obvestila | 8554 (7128) | poweroff |