Ali imaš hrbtenico če ...?

Ramon dekers je 9. mar 2012 ob 01:07 izjavil:

jup, babe prevzemajo svetsam sicer ne bi mogel biti na tvojem mestu, sem preveč tekmovalen, da bi si to lahko privoščil. Poleg tega te pa lahko vrže kadarkoli na cesto, tnx but no tnx.

Sej... lahko pa kolesariš in si s tem na nek način pumpaš ego. Vpraši enga uporabnika tu gor kako to gre.

Ramon dekers> najdeš novo punco?

Čemu te pa potem tako skrbi to, da bi te vrgla na cesto?

Če lahko tašča pride v copatih gledat kaj boste jedli za kosilo je problem :)

Se strinjam!

borisk je 9. mar 2012 ob 07:32 izjavil:

če povzamem bistvo: Če lahko tašča pride v copatih gledat kaj boste jedli za kosilo je problem :)

Hja, tašča je vseeno del družine. Svoja starša ponavadi do neke mere spoštujemo in ju štejemo za del družine. Tašča je pač tudi mati, čeprav partnerja.

V bistvu je problem drugje. Če je sitna, se pač nekaj časa zdrži. Itak se kmalu postara, neha hoditi na inšpekcije, neha hoditi sploh in umre. Je tako? Ni. Tašče danes živijo 100 let in si sam betežen in zguban starček, preden umre. To je problem.

Gray_Warden je 9. mar 2012 ob 00:26 izjavil:

Torej moraš biti pogumen da se v to spustiš in nikakor ne copata.

Ali pa moraš vsaj verjeti, da bo zveza stalna in vsekakor večna. potem so skrbi odveč. V kolikor pa pričakuješ težave, pa nevem zakaj bi se sploh vselil k njej...

Skratka..to definitivno ni dejanje copate. Še več kot to. Če veš da so njeni starši pošteni in se z njimi dobro razumeš, je to odlično saj svojega najemodajalca dobro poznaš in točno veš da ti ne bo delal težav.

Če pa se vseliš v stanovanje ki so ga kupili njeni starši pa je to preprosto zelo velika čast, za katero si lahko hvaležen do konca življenja. Danes kupiti stanovanje ni lahko.

(v obeh primerih pa dejansko nikoli ne živiš na svojem...na nečem kar si si sam postavil). Najemnino plačevati staršem dekleta je le začasna rešitev.

Vsekakor se je treba zavedat, da je stanovanje od punce oz. od staršev. Sem že večkrat videl kako se tipi potem začnejo obnašat, kot da so mu starši od punce še kaj dolžni.

Kar se tiče najemnine, je minimalno pošteno da bodisi stanovanje vzdržuješ, bodisi staršem/punci plačuješ vsaj amortizacijo (poleg svojega deleža tekočih stroškov).

S copato, pa to direktno nima nič. Copata si, če se ženski ki ima stanovanje pustiš izsiljevati zaradi tega.

Torej moraš biti pogumen da se v to spustiš in nikakor ne copata.

Ne vem kaj ima to s pogumom? Kakšen pogum rabiš, da koristiš imovino nekoga v vrednosti 50-500K€? Kvečjemu so starši pogumni, da svoje žulje zaupajo nekomu.

IceIceBaby je 9. mar 2012 ob 11:06 izjavil:

Če ti nekdo nekaj kupi je potem tvoje, ni tako?

Ja, pri sendviču je že tako. Pri nepremičninah je pa to bolj delikatno. Imaš zemljiško knjigo pa lastniške deleže pa take stvari.

Če greš živet k punci, noben problem. Nisi copata. Navsezadnje, če ima stanovanje, zakaj bi bilo prazno.
Ti sam poskrbi, da bo v zemljiški knjigi zapisano, da je to od vaju. Vse stroške plačujta sama tako ti nihče ne bo mogel nikoli očitat, da živiš na njegov račun.
Četudi se sliši grdo, če ti njeni starši začnejo presedat, jih lahko v tem primeru brez slabe vesti lepo prosiš naj ti dajo mir, v tvojem stanovanju.

Zadnja stvar ki mora biti je, da bi se ti v "svoji" bajti kakor koli, komur koli počutil dolžnega. Ko nekje živiš je IMO bistvo da se tam počutiš dobro in predvsem domače.

In ja, ločen vhod je nujen!

Kaki optimisti ste. Zakaj bi jaz kot foter hotel __SVOJE__ stanovanje napisat na zeta?

Jaz sem razumel, da bosta OP in njegova punca dejansko dobila stanovanje. Če ti nekdo kupi stanovanje to zame pomeni, da ti ga podari in je v tvoji lasti.

Ponavadi se to izvede tako, da starši kupijo stanovanje otroci pa potem živijo v njem. Če bi ga iz ne vem katerega razloga že hotel prepisati na mlade bi ga definitivno samo na hčerko. Razlogov za to je več. V primeru ločitve bo precej manj problemov, a rabim še kaj naštevat?

Kdor pa pričakuje, da mu bodo starši od punce dejansko __DALI__ stanovanje (tudi pol) ima bodisi __ZELO__ premožne (in neumne?) taste in tašče ali pa ima malo težav v glavi.

Pri nas imamo urejeno tako, s punco živiva v hiši od matere kjer imava v lastnem nadstropju svoje stanovanje. Poleg plačevanja vseh stroškov (katere si deliva na pol) skrbiva tudi za komplet vzdrževanje. Hiša bo po materini smrti moja, dekle bo ob moji morebitni smrti (če ne bo več matere seveda) dobilo svoj dedni delež. Če bog da, bodo pa vseskupaj dobili najini otroci. Vse drugo je rinjenje v težave IMHO.

Ponavadi se to izvede tako, da starši kupijo stanovanje otroci pa potem živijo v njem. Če bi ga iz ne vem katerega razloga že hotel prepisati na mlade bi ga definitivno samo na hčerko. Razlogov za to je več. V primeru ločitve bo precej manj problemov, a rabim še kaj naštevat?

Se pravi, da starši dajo stanovanje v uporabo zato, da imajo lahko nadzor nad mladimi?

BS. Seveda so razlogi, da starši podarijo stanovanje otrokom. Vprašanje je, zakaj starši tega ne bi hoteli oz. zakaj bi hoteli obdržati lastnino (ob predpostavki, da si to lahko privoščijo, seveda).

Po drugi strani je v resni zvezi vprašanje, zakaj bi partnerja imela ločene budgete, ločeno premoženje itd. meni tudi to ne potegne. Če se že v osnovi dela exit strategijo in obrača stvari tako, da je pomembno samo premoženje potem nekaj ne štima.

Ti bi torej, da starši od punce stanovanje napišejo nate, denar bosta imela skupen, da boš ti lahko vse kontroliral? To je šele BS.

Ne, jaz bi, da starši prepišejo stanovanje na svojega otroka, on pa potem dela s tem kakor mu paše. En od scenarijev je prepis polovice na partnerja.

Ne, jaz bi, da starši prepišejo stanovanje na svojega otroka, on pa potem dela s tem kakor mu paše. En od scenarijev je prepis polovice na partnerja.

Prav, jaz pa za to ne vidim nobene posebne potrebe. Čisto za svoj primer govorim. Stanovanje je last moje matere in predstavlja del njenega premoženja. S tem premoženjem razpolaga po svoje, konec koncev ga lahko proda in si plača dom za ostarele. Jaz si ustvarjam svoje materialne temelje in niti ne želim njenega premoženja, ker bi imel potem občutek da sem nekaj dolžan, pa občutek imam da bi mater potem konstantno skrbelo kakšen je status nekdaj njenega premoženja.

Mi je pa v interesu, da premoženje (nekoč) preide v moje roke. Hkrati se zavedam, da to tega premoženja na noben način nisem upravičen in sem posledično motiviran, da si ustvarjam svojega.

Kako pa ti gledaš na to?

Če bi mi starši želeli kupiti stanovanje in s tem omogočiti lažji začetek bi ga z veseljem vzel. Brez slabe vesti, brez obremenjevanja. Staršev nima potem kaj skrbeti, ker je stanovanje moje. Se mi zdi malo podlo, da nekaj podariš zato, da bi ti bili ljudje hvaležni.

Nikakor ne pravim, da morajo zdaj vsi starši kupovati stanovanja za otroke. So pa ljudje, ki si to lahko privoščijo. Če res nameravajo stanovanje podariti potem naj ga res podarijo. Če nameravajo le začasno omogočiti otrokom življenje v stanovanju potem naj se to tudi jasno pove.

Torej človek kupi stanovanje na lastne stroške. Po dveh letih ima v bistu še samo polovico stanovanja?? Razumem jaz to pravilno.

Na srečo nismo v Ameriki. Na pol se deli kar je bilo ustvarjenega SKUPAJ. To pomeni da iz tega izpade vse kar je bilo podedovano in vse kar je bilo ustvarjeno pred zvezo. Tudi, če ti stanovanje kupiš s svojim denarjem oz. vse obroke za kredit plačuješ sam, ti bo težko dokazala, da je pol njenega.

Več bo pa kak pravnik povedal.

Če bi mi starši želeli kupiti stanovanje in s tem omogočiti lažji začetek bi ga z veseljem vzel. Brez slabe vesti, brez obremenjevanja. Staršev nima potem kaj skrbeti, ker je stanovanje moje. Se mi zdi malo podlo, da nekaj podariš zato, da bi ti bili ljudje hvaležni.

Nikakor ne pravim, da morajo zdaj vsi starši kupovati stanovanja za otroke. So pa ljudje, ki si to lahko privoščijo. Če res nameravajo stanovanje podariti potem naj ga res podarijo. Če nameravajo le začasno omogočiti otrokom življenje v stanovanju potem naj se to tudi jasno pove.

Popolnoma se strinjam a še vedno bi se kot pragmatik tu zgledoval po Zokiju :D. For all intents and purposes je s stališča omogočanja lažjega začetka zadeva ista, če je stanovanje v lasti staršev. Edino hipoteke ne moreš dvignit, kar pa tudi ni slabo.

Tukaj lokalno imamo en tak primer, ko je oče naredil hišo jo napisal na hči, ta pa hopa takoj po hipoteko pa kupit avto za 60K€ + ostalo nič kaj gospodarno obnašanje z njene strani in strani njenega fanta. Je fotra kar kap zadela v smrt, ko je zvedel.

Del nesebične starševske ljubezni je tudi, da otrokom daješ denar za heroin. Your point?

Nikoli se nebi preselil k punci, lahko pa se ona k meni. Zakaj ? Ker meni nebo noben reko "spizdi če ti kaj ne paše" sploh pa "baba" ne.

Mogoče se tole sliši kot šovinizem in podobno, ampak dejansko lahko pri posamezniku, ki mu čim višja stopnja samostojnosti nekaj pomeni, življenje v tuji nepremičnini predstavlja insecurity. Jaz sem imel s tem občutkom težave že v najemniškem stanovanju.

V takih primerih je potem problem predvsem v tem, da je hiša v kateri živiš last nekoga drugega in posledično ima lastnik vso kontrolo in zadnjo besedo pri odločitvah. Zakaj bi v življenju želel sklepati takšne kompromise (in to z ljudmi, ki mi ne pomenijo ničesar), pa je zame uganka.

Copata si pa, če se ne postaviš zase, pa ne glede na situacijo, tako da glede na to kje bivaš sodit al si copata... imo ne gre :)

lp

Primer:
Človek vzame kredit na 25 let na sebe in kupi stanovanje. Noter se vselita s punco, recimo da se ne poročita in po 5tih letih greta narezen. Oba imata stalno prebivališče na tem novem naslovu torej sta v zunajzakonski skupnosti.
Torej je njeno samo polovica tega kaj sma v teh 5 letih ustvarila?

Ali je stvar bolj zakomplicirana in je njeno 50% premoženja saj se gre za kredit in v bistvu ti nisi kupil stanovanja na keš da bi bilo tvoje pred vselitvijo. Ali se mogoče premoženje deli na 50% in ona dobi tudi polovico mojega kredita?

Odvisno od primera...sam te izbire nisem nikoli imel, je pa pri prijateljih statistika cca 3/10 ... trem se obnese, 7 jih ima pa take težave da bi sam na njihovem mestu (ob svoji plači), že zdavnaj pobrisal, magari v najem, če druge ni.

Če kaj pomaga, statistika ni tebi v prid in če prepoznaš kake vedenjske vzorce njenih staršev, ki ti presedajo ob vsakem obisku, don't do it.

Jaz bom pamžem dal dnar (in ne stanovanja) in kakorkoli ga bodo porabili bodo pač s tem morali živeti. Če bodo kupili ekscesne avtomobile ali pa pognali za heroin... Ko bodo odrasli, bo to njihova odločitev in odgovornost in jaz lahko le upam, da se bodo odločili tako, da bodo s svojo odločitvijo čim dlje zadovoljni.

Dečva je očitno uresničila svoje želje (ne vem zakaj bi sodil kako drugi zapravljajo denar).

Eno je dati nekomu nepremičnino zato, da živi v njej (torej "darilo" pogojuješ z nečem drugim). Hvala za tako darilo (izsiljevanje). Povsem nekaj drugega je, da človeku nekaj daš brez obveznosti in posledično potem ne jokaš okoli tega. Al ne?

Tako kot "žepnina vsak mesec, ampak samo če pogoj1, pogoj2, pogoj3" :). Thanks, but... no thanks.

Pa kdo sodi? Imam svoje mnenje in ga nikomur ne želim vsiljevat, tukaj sem pa v kontekstu debate navedel par anekdot iz svojega življenja to je vse.

ZaphodBB je 9. mar 2012 ob 13:41 izjavil:

Del nesebične starševske ljubezni je tudi, da otrokom daješ denar za heroin. Your point?

Res ne vidis razlike med tem, da priskrbis otroku streho nad glavo ali da mu priskrbis denar za heroin al se samo delas, da ne ves v cem je razlika? Ce res neves, povej, ti lahko razlozim, sicer pa ne trollaj.

No osebno vseeno mislim da ste dedci ki ste se preselili k taščam/tastom brez hrbtenice, kot pravi avtor teme, ampak mogoče bolj iz zavidanja ker pač sam te možnosti nisem imel nikoli.

Med drugim menim da če je otroku priskrbljeno kaj več od tega za kar ti daješ pogoje, je nevarnost da bo zrasel v eno razvajeno/odvisno odraslo dete precej večja. Tudi odnos/navezanost z taščami poslabša vzgojo in samostojnost v odraščanju otroka, tako da moje mnenje je da to definitivno ni zdravo. Bolje je postaviti hišo poleg, ako je možnost, kot pa se fizično preseliti k njenim na podstrešje/kevdr.

ZaphodBB je 9. mar 2012 ob 15:15 izjavil:

Zame je oboje približno na istem nivoju. Vem da ljudje delajo oboje v imenu brezpogojne starševske ljubezni, osebno se pa z nobenim od teh početij ne strinjam. Strinjam se s priskrbetvijo strehe nad glavo, ne pa z izročitvijo lastništva.

Se močno strinjam z zgoraj napisanim in verjetno kontrirajo samo tisti ki so se dobro "prjebali"

Zraven postaviti hišo je IMHO največji nesmisel. Še vedno si v "walking distance" od tastarih edino 150k eur lažji si.

Če imaš tak odnos s tastarimi, da se jim moraš umakniti, potem je edina opcija, da greš nekam daleč stran. Če so toliko pri sebi, da spoštujejo tvojo zasebnost je pa ločeno stanovanje v isti hiši povsem enako lastni hiši 100m stran.

Med drugim menim da če je otroku priskrbljeno kaj več od tega za kar ti daješ pogoje, je nevarnost da bo zrasel v eno razvajeno/odvisno odraslo dete precej večja.

Po drugi strani je v primeru, da imaš otroka na kratko in mu ne privoščiš stvari, ki jih privoščiš sebi velika možnost, da bo zrastel v zateženega in zafrustriranega posameznika, ki bo s podobnimi forami maltretiral svoje otroke.

Količina materialnih dobrin ni edino merilo za razvajenost.

Če so toliko pri sebi, da spoštujejo tvojo zasebnost je pa ločeno stanovanje v isti hiši povsem enako lastni hiši 100m stran.

Kako je lahko 80 kvadratov veliko nadstropje hiše enako 160 kvadratom cele hiše? Če imaš recimo tri otroke, je stiskanje v enem nadstropju bolj izhod v sili kot nekaj, kar bi si človek ne vem kako želel.

O.

Ne. Obratno. Namesto, da se pri 18, 20 letih otroci obremenjujejo z osnovnimi življenjskimi potrebami se mogoče lahko posvetijo čemu bolj pomembnemu.

Stvar vzgoje sicer, ampak jaz bom poskusil otrokom zagotoviti finančno neodvisnost in možnost življenja brez kreditov. Naj svoj čas "zapravljajo" za kaj bolj pametnega kot za pokrivanje obresti.

In to ne gre, če jim ne prepišeš lastništva in omogočiš dviga hipoteke? Saj za premožne ni problem. Daš mu bajto, pa še 1MM€ za učenje biznisa.

Ampak tema je zet, ki _NIMA NIČESAR_ nekateri pa pričakujejo, da mu bodo starši od punce dali kar hišo. Mar ni dovolj finančno neodvisen in sposoben ustvarjanja, če mu dajo zastonj stanovanje? V moji knjigi je že to velik blagoslov.

Vidim, da je tale forum poln trustafarjancev.

Prebral sem samo prvo vprašanje. Ne vidim bistvene razlike med tem, da pristaneš na to, da ali živiš pri starših s punco ali ti starši kupijo stanovanje. Se pravi zadeva se mi zdi dokaj enaka/podobna, če se pogleda skozi prizmo zastavljenega vprašanja.

Torej na koncu je verjetno pravo vprašaje le to ali želiš živeti s punco ali ne.