Speed of Gravity - again!

Mimo sekaš:)

Se pravi, če bi imel vsako roko dolgo 500000km, da bi lahko palico držal na obeh koncih in bi z desno palico potisnil, bi v levi začutil premik komaj čez 3 sekunde!

No, ta hitrost je malo pretirana(več kot polovica svetlobne).
Pa tudi to. Če bi že imel tako dolge roke, bi ob normalnem človekovem živčnem sistemu začutil v levi roki premik šele čez cca. 70 dni.

Ampak pojnt je pa pravi

Uf!

Sem imel netmašino sfuleno, zato se skoraj nisem mogel oglasiti.

Se opravičujem.

Kar se palice tiče, gre po njej transformacija kvečjemu nekaj kilometrov na sekundo, nekako tako hitro kot zvok po tistem materialu.

Če potisneš en kilometer dolgo jekleno palico naprej 1 cm, se bo drugi konec premaknil naprej čez cca. 1/10 sekunde?

Ne, se bo raje toliko potlačila. Bi jo moral kar za več, da bi se na drugem koncu sploh poznalo - čez destinko sekunde.

To je jasna zadeva.

Bolj relevantna tule je hitrost gravitacije, ki so jo izmerili kot svetlobno.

Zakaj sem dvomil (in še dvomim) da gre gravitacija tako počasi?


Trenutno se Zemlja oddaljuje od Sonca. Za nekaj milijonov kilometrov se bo oddaljila v pol leta, ko se bo spet začela bližati.

Če gravitacija NE deluje "praktično trenutno", potem se z Zemlje Sonce zdi bližje kot je. Bolj vleče nazaj, ker privlak ni updatan.

Ko se bo čez pol leta približevala, privlak ne bo updatan in bo padala manj, kot bi morala po Newtonu.

Newtonova graviracijska stabilnost in s tem ohranitev energije se izgubi, če gravitacija zamuja.

To je v središču dvoma.

Pravi, ja.

Možno je, da njegovih argumentov preprosto ne razumem. Da stalno nekaj spregledujem.

Možno (manj?) je pa tudi, da on nekaj konstantno spregleduje.

Kako zagotoviti, da bo gravitacija konzervativna sila, če se položaj dveh teles ne updata "trenutno"?

Če bi imel dve fizikalni nihali, ki nihata za zunanjega ekvidistančnega opazovalca sinhrono, drug proti drugemu in potem drug od drugega proč - kako bi zgledalo za tistega, ki je na enem od obeh, na koncu?

Videl bi, kako se drugo nihalo približuje. Potem bi videl, kako je on sam prišel v najvišjo točko, oni drugi pa še ni, zaradi počasnosti svetlobe, seve.

Sam bi že nekaj časa nihal nazaj proč, ko bi se tudi drugi začel oddaljevati od maximalno visoke točke.

Če njun medsebojni gravitacijski privlak ni zanemarljiv in ni "trenuten", kam gre tako odtekajoča energija?

Po drugi strani, če sta iz faze, je videti kot da energijo pridobivata, da nihata čedalje močneje.

Se strinjaš?

Energija gre ponavadi v toploto

Gledam ... ampak me niso prepričali!

Čustva na stran, pa gremo v miselni eksperiment!

Na vidni strani Lune je stoječ astronavt. Tako mojih 90 kil nekoliko lažje vstane iz počepa, saj mi je Lunino težišče bliže in bolj nevtralizira Zemljino gravitacijo.

Astronavt je počepnil in sprostil več energije, ker me je zaznal (še) čepečega.

Vstal pa bo, ko me bo videl (in gravitacijsko zaznaval?) vzravnanega.

Tako se bova podpirala drug drugega v počepih in oba imela pozitivno energetsko bilanco.

Right?

NE!

IMAGINE!

Ko vidim, da je neko breme na Luni - Luna je v zenitu - dvignjeno od tal, dvignem od tal tudi breme na Zemlji. Zaradi tega ga dvignem nekoliko lažje. Right???


Potem ko vidim, da je astronavt na Luni breme spustil, spustim jest svoje, saj bom dobil energijo iz njegovega padanja. Magari toplotno.

Astronavt na Luni bo delal isto. Samo z zamikom dobre sekunde.

Z najino zaroto bova oba imela energetski surplus.

A razumeš?

Kdo razume?

Na vidni strani Lune je stoječ astronavt. Tako mojih 90 kil nekoliko lažje vstane iz počepa, saj mi je Lunino težišče bliže in bolj nevtralizira Zemljino gravitacijo.


Zanimiv eksperiment a IMHO zgrešen. S tem ko je atronavt vstal, ni premaknil težišče sistema astronavt+luna, saj je luno odrinil za kak premer atoma stran od zemlje....

Lahko bi sicer ubral varianto, da je informacija o tem potovala s končno hitrostjo skozi astronavta do lune, a s tem bi verjetno dosegel bolj malo...

Me je že Brane prehitel

Besides, besides ...

Si lahko predstavljata, da gre za medsebojni vpliv dveh bremen, ki jih na distanci drži diamantna palica?

Torej je distanca težišča Lune(z avstronavtom) in Zemlje(s tabo) vedno enaka. A ni to bistveno?

Si lahko predstavljata, da gre za medsebojni vpliv dveh bremen, ki jih na distanci drži diamantna palica?

Sej če težišče ostane enako, bi to lahko šlo.

Če to gledamo kot zaprti sistem, bi moralo njegovo težišče vedno ostati enako, pa če je palica diamantna, gumijasta ali namišljena...

Brane!

S težiščem lahko aproximiraš samo sferično simetrično telo.

Res, res ... premisli!

Nikakor ne rezultantnega gravitacijskega polja dveh planetov - naprimer.

Mislim, da razumem kaj misliš povedat.

Če bi bil na enem planetu, namesto Lune pa bi se vrteli dve krogli(povezani s palico), bi bilo logično, da bi bila gravitacija močnejša(do človeka na Zemlji) takrat, ko bi bila ena od krogel bližje tebi, kot pa takrat, ko bi bile obedve isto odaljeni od tebe.

To misliš?

S težiščem lahko aproximiraš samo sferično simetrično telo.


Zakaj ? Zemeljsko težišče ni nujno v geometrijskem centru zemlje.

Zakaj pa folk skače pri skokih v višino na hrbet ? Zato, da si lahko privoščijo, da gre njihovo težišče pod palico, sami gredo pa nad palico.

S tem za trenutek vzammejo kredit, ker na ta račun glava toliko hitreje butne dol z druge strani, a to ni več važno. Na tleh je itak blazina, sodnike pa zanima samo palica...

Nej pa Odie pove, kaj misli!

Tole s sferičnostjo - o tem ni dvoma Brane!

Ne moreš aproximirati sistema Zemlja_Luna z njunim težiščem. To težišče je nekje v notranjosti Zemlje. Tam lahko, drugje ne - right?


Mislim, da je težišče tega sistema na neki (Lagrangeovi ?) točki, kjer se gravitacijska vleka obeh teles izenačita, se pravi daleč nad zemljino površino...

Brane!

> Mislim, da je težišče tega sistema na neki (Lagrangeovi ?) točki, kjer se gravitacijska vleka obeh teles izenačita, se pravi daleč nad zemljino površino...

Ja to je tko: Luna je 81X lažja od Zemlje. Ergo je težišče sistema 81X bližje Zemljinemu, kot Luninemu središču.

Razdalja Luna-Zemlja je manjša od 400 tisoč kilometrov.

Ergo je težišče manj kot 5000 km od centra Zemlje. Ergo je pod zemljo.

Right?

To bi bilo potem rešeno, če bi bila hitrost gravitacije trenutna in nebi smela biti končna.

Čeprav se mi zdi, da je bilo kaj spregledano... Je možno?

Brane!

> Res je. Ne vem zakaj, a v glavi mi je ostalo razmerje 1/6

To je razmerje pospeškov na površini.

Pospešek na površini je pa sorazmeren z gostoto in R. Samo s tem.

Pa si predstavljaj, da si ti nekje v vesolju poleg teh dveh krogel in da ta krogla gre tik mimo tebe.
Kdaj boš čutil večjo gravitacijo?
Ko gre tik mimo tebe, ali ko bosta obedve enako oddaljeni od tebe?

Če je objekt oddaljen dlje se ta gravitacija pozna manj, ampak pozna pa se še vedno

Gravitacijsko polje lahko nadomestimo z gravitacijskim poljem masne točke le, kadar gre za sferično simetrično telo.

Pa še to LE DO POVRŠINE KROGLE.

Glej zadnji Marjanov post v "Gravitacija"!

A se gre tukaj v resnici za vprašanje kako mi _gravitacijsko_ zaznamo rotacijo dvojnih zvezd?

In - ali je razlika, če bi bile povezane s togo palico?

Marjan!

> A se gre tukaj v resnici za vprašanje kako mi _gravitacijsko_ zaznamo rotacijo dvojnih zvezd?

NE zaznavamo še, ker smo še preštorasti.

> In - ali je razlika, če bi bile povezane s togo palico?

IMO ni razlike.

Brane!

> Sem, pravkar. Pa tam nisem našel ničesar o magičnosti okroglih oblik.

No, tam piše, da v votli krogli je G = 0.

Je krogelno simetrična zadeva, pa je, ko si odznotraj, ne moreš več nadomeščat s težiščem - right?

Dveh (krogel) ne moreš NIKJER.

Ja?