Pogodba o zaposlitvi

Ravnokar podpisujem eno in me je mickeno zmotilo eno dolocilo, ki pravi da "delavec/ka izjavlja, da ... nima v lasti delnic druzbe ... ki bi lahko bila konkurenca delodajalcu." (tiste vmesne "..." so da ni clan uprave, lastnik firme, itd.)

Zdej pa a se samo meni zdi tako dolocilo mickeno nezakonito, al se dejansko lahko s pogodbo o zaposlitvi prepove/omeji trgovanje z vrednostnimi papirji??

P.S.: Moj delodajalec ima precej ocitno konkurenco na nasem trgu katere delnice se trgujejo dokaj zivahno.

Preventivno reševanje problema glede potencialnega konflikta interesov. Po mojem ni zelo problematično.

Glede tega si preberi predvsem 37. člen ZDR in poglavje "obveznosti delavca" (31-40 ZDR). Ker nisi napisala za katero dejavnost gre - ne moremo rečt ali kaj posebnega določajo kolektivne pogodbe in splošni akti delodajalca.

Potencialne problemi bi za tebe po mojem lahko nastali pri:
1. disciplinskih postopkih
2. če bi se odločili, da ti bodo odpovedali pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov / izredno.
Pa še v teh primerih je vprašanje kaj in kako bi ti lahko dokazali.

Dobro se pogajaj :)

Gre za delovno mesto za katero rabis doktorat znanosti. Nima pa management/exec funkcij vkljucenih. Gre pa za naravoslovno panogo, ne za kaj ekonomskega in/ali druzboslovno/politicnega.

Ubistvu me je samo zanimalo ce ima delodajalec res zakonsko pravico da ti to lahko prepove/omeji, al gre samo za se en poskus da proba, pa upa da bo ratalo (tudi ce ne rata ni velike skode).

zlaži se

Nimam glih razloga da bi se lagal, ker nimam delnic konkurence (razen ce ima vzajemni sklad delnice od konkurence...). Gre za zakone in pravice, ne za laganje.

WarpedGone je 24. dec 2011 ob 12:58 izjavil:

Ubistvu me je samo zanimalo ce ima delodajalec res zakonsko pravico da ti to lahko prepove/omeji, al gre samo za se en poskus da proba, pa upa da bo ratalo (tudi ce ne rata ni velike skode).

Nima.
V sivo cono lahko zabredeš le, če ti zaradi te prepovedi izplačajo/izplačujejo "odškodnino/nadomestilo" in bi ti kasneje uspeli dokazat da si takšne deleže imel in zamolčal. Ker potem gre za prevaro iz koristoljubja. Brez tega je to le "zastraševanje" v namen izogibanja "konflikta interesov".

Zamešal si konkurenčno prepoved v času trajanja zaposlitve in prepoved po prekinitvi pogodbe. Kar si napisal je recimo res za drugo, ne pa tudi za to, kar sprašuje antonija.

Če govoriš o temu, da lahko delodajalec zahteva, da v času delovnega razmerja nisi v konfliktu interesov, potem to pravico seveda ima in takšno določilo v pogodbi v celoti vzdrži. Ravno zato, da se delodajalec zavaruje, je to zapisano v pogodbo in v primeru kršitve je ukrep seveda izredna odpoved zaradi kršitev pogodbe. Ker imaš tako ali tako plačo, tukaj ni govora o nikakršnih odškodninah/nadomestilih s strani delodajalca, ki ti odpoveduje pogodbo zaradi kršitve na tvoji strani.

Ni pa to za mešati s prepovedjo dela po prekinitvi pogodbe o zaposlitvi, kjer pa je nekadnji zaposleni res upravičen do nadomestila v zameno za to, da mu je opravljanje poklica za neko krajše in natančno določeno obdobje prepovedano. Tam pa se res presoja sorazmernost in, če bivši zaposleni ne dobi nadomestila zaradi onemogočanja zaposlitve, potem je res bolj ali manj na varnem, da bivšem delodajalcu lepo sporoči, da se pač ni izpolnil njegovega dela pogodbe, zaradi česar razume, da je ta prepoved več ne obstaja.

Na kakšni podlagi pa lahko delodajalec pride do podatka o tvojem lastništvu delnic?

Zamešal si konkurenčno prepoved v času trajanja zaposlitve in prepoved po prekinitvi pogodbe. Kar si napisal je recimo res za drugo, ne pa tudi za to, kar sprašuje antonija.

Mogoče.
Ampak po mojem dojemanju je taka prepoved v istem razredu kot obvezna uniforma. Če delodajalec zahteva da mam vsak dan točno določeno obleko, mi jo naj kupi/posebej plača al pa naj bo tiho, če je nimam.
Pravzaprav gre za osebno okoliščino. Precej podobno, kot če bi v pogojih pisalo da ne smem biti lastnik nepremičnine al pa vozila BMW, da mam lahko samo Audija.
Razumem interes na strani delodajalca ampak njegovo uveljavljanje nebi smelo bit brezplačno.

A so v pogodbi tudi omenjali, da namesto plače dobiš bone, ki jih MORAŠ porabiti v trgovini podjetja?

MadMicka: torej zastopaš stališče, da ne bi šlo za kršitev pogodbe o zaposlitvi? [Ki bi utemeljevala redno odpoved.]

(V primeru trdilnega odgovora seveda sledi vprašanje - zakaj ne?)

Ziga Dolhar, za kršitev pogodbe že gre, ampak ne gre za utemeljen razlog, ki je nujen, da je odpoved pogodbe zakonita. Ni vsaka kršitev pogodbe taka, da bi narekovala odpoved pogodbe.

BlueRunner, na splošno se dositkrat splača začeti zaposlitev z lažjo. Npr. če morebitni delodajalec sprašuje kandidatko, ali bo imela otroka, ali si ga želi ipd., pač naj ženska reče ne in ne. Bolje laž in služba, kot resnica in brez službe, čisto preprosto.

Enako velja s tole klavzulo. Če ti npr. delodajalec v Leku teži s tem, da ne smeš kupiti nobene delnice Krke, mu pač podpišeš da jo ne boš, nato pa mirne duše kupuješ delnice Krke. Tako to gre.

Ni vsaka kršitev pogodbe taka, da bi narekovala odpoved pogodbe.

To je seveda čisto res. Po drugi strani pa... kako težko bo braniti odločitev o odpovedi, če delodajalec dokaže, da je zaposleni pri podpisu pogodbe zavestno lagal, ali pa kdaj kasneje zavestno prikrival povezave z drugimi gospodarskimi subjekti. Če mene vprašaš, lahko delodajalec v takšnem primeru na delovnem sodišču popolnoma verodostojno trdi, da več ne more zaupati takšnemu zaposlenemu (dokazano laže ali zavaja) in je tako nadaljevanje pogodbe tudi nesmiselno.

Seveda pa se lahko delodajalec odloči, da je kršitev malenkostna in ne bo spisal niti opomina.

V vsakem primeru pa ostane to, kar sem napisal: z lažmi se ne gradi kvalitetnih odnosov.

Npr. če morebitni delodajalec sprašuje kandidatko, ali bo imela otroka, ali si ga želi ipd., pač naj ženska reče ne in ne.

To vprašanje je izrecno nezakonito in prepovedano. Torej ti na njega ni potrebno niti odgovoriti, če se pa zlažeš, pa bom čisto pošteno rekel, da čisto prav delodajalcu, kjer razgovore opravljajo takšni seronje, da si takšna vprašanja sploh upajo postavljati.

Če pa si v količkaj konkurenčni branži (kar pomeni, da so boš lahko delal tudi kje drugje), pa je takšno vprašanje primeren trenutek, da se vstaneš, poveš "zasliševalcu", da je prestopil mejo in, da boš pač podal prijavo na delovno inšpekcijo in odideš. Delati pri nekomu, kjer nekdo nima pojma niti o zakonitosti, niti o smiselnosti takšnega vprašanje, če to ni resnično nujno potrebno za preživetje v danem trenutku, je ena izmed slabših možnosti za katero se lahko odločiš. Tam, kjer seronje izbirajo bodoče zaposlene, je večina zaposlenih tako ali tako tik pred tem, da gre, ali pa so toliko nesposobni, da nimajo kam za iti. V vsakem primeru nestimulativno in za razvoj kariere škodljivo okolje.

Delodajalcem, ki slučajno razmišljajo o postavljanju takšnih idiotskih vprašanj, pa samo en namig: kako veste, če se vam kandidat(ka) laže ali ne? Če to veste, potem je vprašanje popolnoma nepomembno. Če tega ne veste, potem lahko pričakujete, da se bo vsakdo zlagal in je potem odgovor na vprašanje popolnoma nekoristen. Razgovori za delo pa naj ne bi vsebovali nekoristnih vprašanj.

Enako velja s tole klavzulo. Če ti npr. delodajalec v Leku teži s tem, da ne smeš kupiti nobene delnice Krke, mu pač podpišeš da jo ne boš, nato pa mirne duše kupuješ delnice Krke. Tako to gre.

Če boš pri tem zaloten, pa boš lahko tudi letel iz službe. Tudi tako to gre.

Isotropic je 24. dec 2011 ob 22:05 izjavil:

kako te pa sploh lahko zalotijo? so podatki o lastnikih delezev mar javni?

Da. Če si lastiš delnice (Krke) imaš pravico do vpogleda v delniško knjigo (delničarjev Krke).

Ali lahko glavni nadzornik delovne inšpekcije v svojem prostem času izvaja tečaje na katerih delodajalce izobražuje kako najlažje odpuščati zaposlene?

Ja. Nemoralno, ampak ja. Dokler seveda ne zapade v razkrivanje internih poslovnih skrivnosti in se naslanja samo na javno znane predpise in pravilnike.

Ali lahko zaposleni popoldne, ko zaključi svoj šiht, naokoli javno razlaga o poslovnih skrivnostih, na njihov račun služi ali jih razkriva konkurenci?

Razkrivanje poslovne skrivnosti je druga vrsta živali kot posedovanje deležev konkurenčnih firm. V principu je to kraja.

Prepoved služenja na škodo podjetja ali vzbujanja občutka, da to počneš, IMHO gladko zapade v to kategorijo.

Tole je IMHO še najbližje problemu.
Ampak spet, bo potrebno dokazat, da sm s tem ko sm kupu delnice konkurence, škodil 'mojemu' delodajalcu.
Škodil dovolj, da je prekinitev pogodbe upravičena, in še vedno ne toliko, da bi moral delodajalcu poplačat tudi s tem storjeno škodo.

Ja. Nemoralno, ampak ja.

No, vidiš. Ta zgodba se še razpleta, ampak nekaj kaže, da je v tem primeru morda šlo tudi za kršitev po ZDR in kodeksov, ki so pa tudi enforcable kvečjemu na podlagi pogodbe in ZDR.

Razkrivanje poslovne skrivnosti je druga vrsta živali kot posedovanje deležev konkurenčnih firm.

Biti solastnik konkurenčnega podjetja tudi ni ravno mačji kašelj. Seveda pa se lahko pogovarjamo o temu kdaj to postane pomemben dejavnik. Kakorkoli pa to obrneš, pa je v primeru solastništva IMHO enostavno dokazovati, da si do grla v konfliktu interesov, saj lastništvo izraža jasen interes, da boš s solastniškim deležem najmanj služil, če ne še kaj drugega. Torej imaš interes (vested interest), da gre konkurenci čim bolje (tvoj finančen interes), hkrati pa delaš v podjetju, ki bo imelo od uspeha konkurenčnega podjetja samo škodo (posredno in neizračunljivo ali pa neposredno in tudi izračunljivo). Torej je tudi že lastništvo delnic, ki ne omogočajo upravljanja, konflikt interesa.

Razen seveda, če boš poskušal na sodišču dokazovati filanotropijo s tem, da si lastiš delnice za katere želiš, da jim bo vrednost padala, dividende pa se ne bodo izplačevale.

Ampak spet, bo potrebno dokazat, da sm s tem ko sm kupu delnice konkurence, škodil 'mojemu' delodajalcu.

Bojim se, da je prva težava to, da bo lahko delodajalec začel utemeljitev s tem, da si s prikrivanjem solastniških deležev v drugih podjetjih (kar delnice praviloma so), preprosto lagal in, da ti zaradi tega, kot solastniku konkrenčnega podjetja in lažnivcu, tudi več ne more zaupati določenih informacij. Brez dostopa do teh informacij pa svojega dela tudi več ne boš mogel opravljati in je torej bila edina možnost to, da se delovno razmerje prekine.

Škodil dovolj, da je prekinitev pogodbe upravičena, in še vedno ne toliko, da bi moral delodajalcu poplačat tudi s tem storjeno škodo.

Če se ti dokaže zavestno laganje v nasprotju z zakonitim členom pogodbe, potem si IMHO mrzel ne glede na to, če je sploh prišlo do kakšne škode ali pa ne. Morebitni iz tega izhajajoči odškodninski zahtevki, pa so s tem nepovezani. Konec koncev je lahko škoda tudo posredna in zato težko izterljiva.


Na koncu lahko dodam samo to, da se znova nekaj zapletamo okoli nečesa, kjer se normalni ljudje v bistvu sploh ne sprašujejo kaj dosti. Podjetju kapo dol, ker se trudi biti transparentno in neposredno. Bistvene omejitve, ki bodo torej izhajale iz delovnega razmerja ne bodo skrite nekje v nekem obskurnem pravilniku, temveč jih dobiš v pogodbi neposredno pred sebe za podpisati. Kar je v Sloveniji še veliko prepredka praksa.

Kot dobro prakso štejem tudi to, da se že v pogodbi (vsaj kolikor sem lahko prebral od antonije) zelo jasno in določljivo navaja kaj za podjetje predstavlja "konkurenčna prepoved". Torej nič tapkanja in ugotavljanja čez 2, 3 ali 5 let kdo je kaj mislil, ko se je papir podpisoval. Tudi to je nekaj, česar si bi želel videti več in večkrat.

Na koncu pa je tukaj še anotnija, ki se je čisto pravilno ustavila in obregnila bo to določilo. Ne glede na njegovo morebitno zakonitost ali nekzakonitost (o temu naj dokončno razsodijo pravniki, odvetniki in sodniki) je ugotovila, da tukaj podjetje posega v nekatere njene osebne pravice. Glede na to, da je z vprašanjem prišla ven, torej tudi pravice, ki se jim ne bo odrekla kar tako. Kar lahko samo občudujem, ker večina ljudi (tudi sam se že bil kdaj kriv tega greha) podpisuje kar na pamet in računa, da bo potem vse OK. Tudi, če bi bilo, je pravilen pristop ta in samo ta, da se vse dvome razčisti in podpiše šele potem, ko so znane vse posledice pa tudi najslabša možna varianta (joj, kaj pa, če potem ta pogodba velja kot skala, kost).

Sam bi ravnal tako: če sem kje solastnik, nadzornik, upravljalec ali kako drugače povezan, bi to razkril še pred podpisom in prosil za pisno dovoljenje, da ohranim ta lastništva/statuse. Če se gre za nekaj ceretifikatnih delnic, verjetno ne bo nihče kompliciral. Če pa se gre za kakšne bolj občutljive zadeve, pa je edino pravilno, da se to obojestransko razčisti pred podpisom. Če nisem solastnik, pa bi presneto razmislil kakšni so moji načrti v prihodnje in kdaj/kako bi lahko prišel v takšen "prepovedan položaj".

Šele, ko bi bilo to urejeno v papirjih in moji glavi, pa se bi odločil. Sicer pa so sedaj tako ali tako prazniki, pa ima človek časa, da tudo o teh stvareh v miru razmisli.

Kaj se zgodi v primeru ce si lastim delez v enem od nasih vzjemnih skladov, ki ima v svojem portfoliju tudi delnice konkurenta? Se vedno krsim pogodbo, ali je to odvisno od tocnega wordinga dolocila? (pise "poslovni delez/delnice")

Nič. V tem primeru kršitve ne more biti, ker so konkretne odločitve o nakupih in prodajah posamičnih delnic, ki sestavljajo portfelj sklada v celoti v roki upravljalcev in na njih ne moreš vplivati. Če pa je nekaj izven tvojega vpliva in moči, pa tudi ne moreš (oziroma vsaj ne smeš) biti razglašen za krivega.

antonija, kaj pogodba pravi o sprembah stanja?
V prvem postu si citiral samo kaj pogodba pravi o trenutnem stanju - da sedaj nimaš. Izrecno prepoveduje nakupe v prihodnje?