Kaj vas najbolj moti v družbi, ko se pogovarjate?

Kaj vas najbolj moti v družbi, ko se pogovarjate?
(filozofiranje? politična kriza?...)
O čem se najraje pogovarjate?
(družinah, podjetništvu?)

Šef?

ne prenesem:
-tiste, ki samo kimajo (ja,ja,ja,aha,aha,aha,da,da,da,da)
-patološke lažnivce ( poveš nekaj.. in potem čez 2min ti tisto povedo nazaj in dodajo še nekaj laži na vrh)


z vsako osebo se pogovarjam o drugi temi
drugače je pa najboljši sogovorec tisti, ki posluša ;)

Kaj pa tikanje, vikanje?
Ali vedno uporabljate VIkanje.

tiste, ki si zmišljujejo zgodbice v katerih izpadejo carji

Hvala vsem, sem mislil, da je večji problem.

gendale je 9. nov 2011 ob 12:17 izjavil:

tiste, ki si zmišljujejo zgodbice v katerih izpadejo carji

+1.
Jaz take ljudi pomilujem in jih ignoriram. To je že prava psihična bolezen (enega takega namreč poznam).

Mene moti prekomerno preklinjanje...

da moraš velikokrat paziti, da ja ne rečeš kaj takšnega, kar bi ti lahko kdo zameril, en folk je res pretirano občutljiv

fuck you

T-h-o-r je 9. nov 2011 ob 20:11 izjavil:

da moraš velikokrat paziti, da ja ne rečeš kaj takšnega, kar bi ti lahko kdo zameril, en folk je res pretirano občutljiv

fuck you

...tega se jaz bojim, zato je dobro spoznat sogovornika.

jammern čez jammern...pa vsi dobro živijo

Ko sogovornik "ve" vse bolje od vseh, še to kakšne barve spodnjic imaš!

galu je 9. nov 2011 ob 22:17 izjavil:

Kaj pa mislite, da je najbolje narediti, če vam gre oseba zaradi X razloga na živce?

http://trololololololololololo.com/

ripmork je 9. nov 2011 ob 00:55 izjavil:

- skakanje v besedo
- izrazita občutljivost pri humorju (npr. poveš vic o črncih pa te že en grdo gleda kot da si najhujši rasist)

Z ljudmi na nekako isti frekvenci se lahko pogovarjaš o čemurkoli...
sicer se pa dostikrat spomnim na tole :>

legendarna slika

ljudje brez mnenj res izpadejo slabo. ampak meni gredo pa še bolj na živce ljudje, ki morajo o vsaki stvari imeti neko mnenje. npr. kaj misliš o legalizaciji drog: takoj so proti ali za. namesto da rečeš ne vem, tisto kar je bolj koristno za družbo.

Moti me ko z tolščo zalitega vsejedega "strokovnjaka" skrbi moja prehrana....

Pametovanje, jamranje, nenehno kritiziranje, zagrenjenost in deljenje "nasvetov", ne da bi sogovornika za to prosil ali vprašal.

Skakanje v besedo.
Neargumentirana debata.
Proaktivno razumevanje rečenega na tak način, kot da je mišljeno žaljivo. (Recimo pri kosilu: "U, tole si pa hitr pojedla!" -"PRAVIŠ DA SEM DEBELA?")
Zgroženost ob potrjevanju teze, ki jo poda sogovornik(ca) ("Tisto sem pa res trapasto naredila // Mal sem se zredila zadnje dni ..." -"Res je." -"KAJ?! PRASEC VIZUALISTIČNI!")
Obračanje vseh debat o drugih na sebe in primerjanje vseh s seboj. ("Oseba X je pa včeraj pretekla dva kilometra." -"To ni nič, jaz sem jih sedem." -"Kolegica je dobro opravila izpit, z osmico." -"Ah, jaz pa z desetko.")
Potreba po superioriziranju samega sebe proti drugim (gl. prejšnjo točko).
Neustavljiv small-talk.

Skratka, sem nadvse neprijeten sogovornik in človek nasploh ;). Zgornje pojave pa imenujem "pičkizmi".

Meni gredo najbolj na živce ljudje, ki venomer poveličujejo druge (v glavnem politike in cerkev) in nikoli ne uporabijo svojih sivih celic, da bi enkrat za zmeraj spoznali, da vse v življenju ni črno - belo.
Iz družbe takih osebkov (cca 60% slovenske populacije) se po navadi hitro umaknem.
Drugače pa rad debatiram v skupinah, kjer je glavno orodje argument, v družbi, kjer je na prvem mestu humor (sploh če je kakšen fajn pripovedovalec vicev).
Na živce mi gredo tudi osebki, ki se znajo norca delat iz vsakega, ko pa naletijo na sebi enakega, ki mu pove v enaki ali še večji meri nazaj, bi pa takoj uporabil fizično silo. Večina takih je po navadi iz bivših bratskih republik, nisem nacionalist, sem veliko v raznih družbah, vendar so te ljudje izredno občutljivi, ko se nekdo spravi na njih, z načinom, katerega uporabljajo sami.
Sicer pa sem v družbi prijeten sogovornik in tudi pazljiv poslušalec, saj živim z načelom, da se vedno lahko naučiš kaj novega, to pa brez poslušanja ni možno. Nikoli tudi nisem opazil, da bi v kakšni družbi povzročal slabo voljo ali slabo vplival na počutje sogovornikov.

Ziga Dolhar je 10. nov 2011 ob 10:23 izjavil:

Skakanje v besedo.
Neargumentirana debata.
Proaktivno razumevanje rečenega na tak način, kot da je mišljeno žaljivo. (Recimo pri kosilu: "U, tole si pa hitr pojedla!" -"PRAVIŠ DA SEM DEBELA?")
Zgroženost ob potrjevanju teze, ki jo poda sogovornik(ca) ("Tisto sem pa res trapasto naredila // Mal sem se zredila zadnje dni ..." -"Res je." -"KAJ?! PRASEC VIZUALISTIČNI!")
Obračanje vseh debat o drugih na sebe in primerjanje vseh s seboj. ("Oseba X je pa včeraj pretekla dva kilometra." -"To ni nič, jaz sem jih sedem." -"Kolegica je dobro opravila izpit, z osmico." -"Ah, jaz pa z desetko.")
Potreba po superioriziranju samega sebe proti drugim (gl. prejšnjo točko).
Neustavljiv small-talk.

Skratka, sem nadvse neprijeten sogovornik in človek nasploh ;). Zgornje pojave pa imenujem "pičkizmi".

haha

Nikoli ni bilo vodstvenim strukturam všeč, če so podrejeni uporabljali svoje možgane. Še manj všeč je pa tistim, ki že tisočletja tržijo pravljice.

Govorjenje.

Ziga Dolhar je 10. nov 2011 ob 10:23 izjavil:

Skakanje v besedo.
Neargumentirana debata.
Proaktivno razumevanje rečenega na tak način, kot da je mišljeno žaljivo. (Recimo pri kosilu: "U, tole si pa hitr pojedla!" -"PRAVIŠ DA SEM DEBELA?")

Hahah, damščina.