PREVODI KNJIG: izpuščanje pomembnih elementov

Pred nekaj časa smo bili s prijatelji na izjemno zanimivem predavanju o prevodih. Trajalo je pa dve uri.

Nikoli nisem o prevajanju razmišljal na tak način. Prevodu sem nekako zaupal oz. se mi je zdelo samoumevno, da je prevod točen (ampak jasno, da so stvari, ki se s prevodom izgubijo). Nikoli nisem razmišljal o tem, da je mogoče kaj pomembnega odvzeto ali dodano, mogoče cela poglavja, da je lahko celoten kontekst spremenjen. Da lahko prevodi zelo uspešno spreminjajo mentaliteto naroda (oz. tistih, ki berejo). Še posebej je cenzura prisotna v otroških delih.

Npr. v socializmu, kot vemo, so se otepali vere kot hudič križa. Zato se prevodi od takrat močno razlikujejo od predvojnih in nedavnih.
Nekaj primerov izpuščenih religioznih elementov v prevodih iz socializma:

- Pepelka na grobu moli // pri nas joka
- V nekem Andersenovem delu divji labodi pojejo hvalnice bogu // pri nas pojejo pesmi domovini
- Pika Nogavička ima v originalu pobožično zabavo // pri nas ponovoletno (vseeno pa prevajalka pozabi prevesti božični angel v novoletni angel)
- V nekem delu je Ave Marija prevedeno kot 'zasanjan Indijanec?!??! Wtf?
- Heidi: cel point zgodbe je, da gre ona na planino spreobrnit dedka, ki je izgubil vero v boga, na koncu gresta pa k maši. Si predstavljate prevod? Npr. namesto pastorja posluša učitelja, namesto hvalnic bogu poje pesmi o soncu (na mašo pa verjetno nikoli ne prispeta)
- Otok zakladov: tam je mama pobožna in gre molit // pri nas je pridna in gre RAZMIŠLJAT!! V predvojnem prevodu istega dela so bili pa dodani novi naslovi poglavij, vsi versko naravnani (Ave Marija ipd).
- Isto je v prevodu "Hiša Marije pomočnice" v angleščino izpuščeno povezano z vero
- Potem Nemec govori nemško... oh ne, rojak govori po domače!

Zanimivo pa je, da v Sloveniji niti nismo imeli uradne 'pisarne' za cenzuro (za prevode), kakor so to imeli v Nemčiji in ostali v Evropi.

(V predvojnih prevodih bratov Grimm je bila poudarjena in DODANA religiozna nota).

Zadnje čase pa je tendenca, da se v prevodih umikajo kruti elementi, npr. izpuščeno je, da v "Pepelki" golobi kljuvajo oči.

Potem so zanimiv fenomen slovenske slovnice in SSKJ.
V eni slovnici je bil prej primer za zvok 'c' Kocbek, zdaj je Pinzgauer.

V SSKJ-ju je pa menda močno poudarjena ženska sprijenost in moška krepost (česar mi ne opazimo, ker beremo samo posamezne besede, ne pa celega slovarja). Zgledi notri so pa iz 19. stoletja. Npr. Dekle se je spridilo/spečalo. Ampak seveda ne s slovenskim fantom, s TUJCEM!

Kaj menite o tem? Se da s prevodi vplivati na širšo množico? Se to počne? Zaupate prevodom? A zaradi tega raje berete knjige v izvirniku? Se vam zdi izpuščanje krutih elementov (še posebej v otroški literaturi) sprejemljivo?

Ništa novog na zapadu.

V socializmu se je sicer generalno prevajalo kvalitetnejšo literaturo, ker pač ni bilo državnega denarja za vsak pofl.

In res je tudi, da se je med politično usmerjenimi raje prevajalo dela, ki so ustrezala "filozofiji" režima, kot je npr. levičarskega antinacista H.H. Kirsta.

Hell, celo Jadrana Krta bi lahko dali v ta okvir (brezposelni starši, ki ne marajo Torijcev (takšni so tudi starci od njegove bejbe - pravzaprav so odkrito antirojalisti), dvomi mulca v boga itd.).

Aja, baje se je vse stripe o Jamesu Bondu v tistem času na veliko samocenzuriralo (vsa sranja o železni zavesi na Sežani so vsakič ven zmetali ). Prevajalec (založba?) se je preprosto zavedal, da bo drugače lahko ostal brez kruha...

Me pa tole zelo zanima, in če veš kaj več, na dan z besedo:
- Isto je v prevodu "Hiša Marije pomočnice" v angleščino izpuščeno povezano z vero
(Kako jim je pa to uspelo? Saj se ja zadeva dogaja v A-O katoliški hiralnici z razpeli po stenah?)

Na podobno vižo spuščanja verskih elementov je bil preveden tudi Robinson Crusoe.
(Svašta! Sicer je bilo priredb Robinzona tudi v originalnem jeziku ogromno (da ne rečem skoraj z različnimi konci ;-)), ampak bom šel prav iskat angleško buklo, ker tole je zelo zanimivo...

Ja socializem je imel pridih in okus prevajanja, slovnice, vejice, slovenstva, ki pa je vendar bratsko z slovansko balkanskimi narodi in albanci. Zdaj se kaže, da je bil tudi predvsem basatorska mašinerija, ki je delovala predvsem v interesu neke komunistične elite, ki se je skušala držati na oblasti. In potem par sodov.....

Pa se ob cirozi denarnice iztreznimo, socializma ni več, pojavijo se tehnike, ki nas nekako privedejo celo do lepega izbora del v originalu. Pravzaprav nepreglednega izbora del, za kateregakoli smrtnika. Če temu dodamo še filme, glasbo in ostalo, smo mrzli:)

Vejica in slovnica po angleškem vzoru nista več tako pomembni, glede na to, da pa se svet očitno okoli nas tudi sedaj podira in vsi svetli ideali liberalizma prekucajo kot karte iz domin, (pokaže se, da imamo dejansko nekakšno efektivno 1% elito sveta, ki je nedotakljiva in da recimo demokracija izpade samo ovira za sprejemanje nujnih ukrepov za preprečitev katastrof cele evrope:), je potem nekako jasno, da izgleda tudi pravljice v originalu so samo pravljice in če spremeniš ideološki predznak, še ni rečeno da si spremenil kvaliteto realne informacije

Realna informacija, pa je danes ravno toliko dostopna kot nekdaj. Oziroma dostopna veliko lažje, le izbrskati jo med tonami pravljic, je težko.

Ali čisto na kratko: tudi liberalni in demokratični kapitalizem ima ob vsej pluralnosti, necenzuri in dostopnosti, še hudičevo kako dobro delujoče sisteme basanja. Socialistični cenzurni komisar, je v primeri s tem, samo en tako nasilniški šalabajzer.