Spletni test znanja slovenščine

na začetku sm mel višje % ampak pol pri 15. vprašanju so padli do 29%

BlueRunner je 28. jun 2011 ob 18:07 izjavil:

otroci/otrok/otrokom/otroke/pri otrocih/z otroki

Specifičen samostalnik s posebej predpisanimi skloni. Logika pri temu ne.

Lahko bi bila ta logika, da če za k sledi samoglasnik i, potem se k spremeni v c. Torej bi bilo prav z otroci in ne z otroki.

(Kakor je tudi Ziga Dolhar podzavestno logično sklepal.)

o+ nevone

Kakšna traparija! Ko bi nam vsaj rekli, "zaboga, poskusi izgovoriti, pa ti bode takoj jasno!", bi storili mnogo dobrega. Ne pa da se še danes folk po nepotrebnem muči.

Ampak, pravkar je bilo na televiziji tole, in pravijo, da če je pa zapis drugačen od izggovorjave, potem pa moraš napisat predlog po zapisu in ne po izgovorjavi. Tako da, rahlo je za lase privlečeno.

Moraš napisat z Zoisom, izgovoriti pa s coisom.

Lahko bi poenostavili in vse vezali na izgovorjavo, ali pa vse na zapis. No saj v resnici je vse vezano na zapis in pravilo Ta suhi škafec pušča, ampak zakaj nas potem medejo z izgovorjavo.

Jaz bi še raje videla da bi bil predlog vedno z, izgovoriš pa tako kot je lažje.

o+ nevone

Najlažje si je zapomniti, da je z otroki križ

Vsak dan nekaj novega....

Lahko nekdo razloži razliko med - in malo daljšim - ?

84 %.

Ni slabo.

Jaz ze nekaj let delam vse zapiske v sluzbi v anglescini. Bistveno hitreje.

O uporabnosti slovenscine pa nima smisla izgubljati besed.

To sem hotel povedati. Jezik je orodje.

59,09% odstotka, potrebnih pa 80%.

Kot sem trdil že v srednji šoli, določenega osebka ki si zmišljuje neumna in nelogična pravila je potrebno namočiti v mazut in povaljati v perju.

Sam namreč nimam težav z komunikacijo, čeprav test pravi da sem nepismen.

65%
Slovnica je bla vedno bolj tko pr men.

84,09 dobar sam, sem prošo tisti test

BlueRunner je 28. jun 2011 ob 23:21 izjavil:

zee je 28. jun 2011 ob 21:41 izjavil:

To sem hotel povedati. Jezik je orodje.

Tvoj komentar sem razumel tako, kot da je slovenščina slabo orodje. Sam menim, da je učinek odvisen od tistega, ki orodje uporablja.

Se pa strinjam z Mazzinijem. Za božjo voljo ne brati cankarijanske literature.

"Bez alata nema zanata" - izposojen a uporaben in neštetokrat potrjen pregovor, ki le dokazuje, da si lahko še tak mojster pa si brez orodja le še en povprečnež...

Sicer pa se mi zdi, da lahko logičnost/težavnost slovenščine še najbolj ocenijo tujci, ki se je naknadno učijo - velika večina je složna, da je logičnost le-te obratno sorazmerna s težavnostjo.

72,73 :) kljub temu da imam 5 slovenščino :)

75, kar je še kar zadosti glede na to, da grem komaj v drugi letnik. Knjig pa tako ali tako ne berem. IMO se vidi, da tiste ocene v šoli nič ne pomenijo. Imam zaključeno 3, pa znam boljše od večine sošolcev.

Pogrnil

59%

sramota ...

LP I.

nevone je 28. jun 2011 ob 11:26 izjavil:

Tegale pa ne razumem:

Odgovorite na sledeča vprašanja.
Odgovorite na naslednja vprašanja.

Zakaj je samo naslednja prav, zakaj ne tudi sledeča? Sicer mi je oblika naslednja bolj blizu, ampak kaj je narobe z sledeča?

o+ nevone

sledeča je hrvatizem .. enako velja za "ponovno", kjer je bolje (oz. bolj slovensko) "znova" ali "vnovič" ...

100%

Za tiste ki pa imate radi shortcute, pa so tukaj odgovori ;)

http://lisac-lisac.si/kviz/test/qti/qui...

Kako prideš do tega? Simple. Google search za. Pri meni je bil prvi zadetek ;)
cel dan se je igrala z otroki

nuclear> 100%

Slabo to, glede na to da 8. vprašanje narobe postavi vejico pred "in", na primer.

gulfstream je 8. jul 2011 ob 09:45 izjavil:

Jezik je orodje. Orodje mora biti čim bolj enostavno za uporabo, da je delo z njim učinkovito. Slovenščina to ni, žal.

Jasno da ima vsaka vas v naši kokoški svoja slovnična pravila. To pa ne pomeni, da je treba narediti najbolj nemogočo kombinacijo vseh in temu reči slovnica.

Jezik je orodje, ja, zato je treba postaviti neka pravila, da se vsi razumemo med sabo. Če teh pravil ni, se jezik diverzificira preko meja narečij, v svoje, ločene jezike. Kot se je zgodilo npr. v Italiji, kjer je bilo "uradno" italijanščino treba z dekretom uvesti v osnovne šole, da so se otroci naučili skupnega jezika. Še danes povprečni italijan ne obvlada uradne italijanščine; še zdaleč manj npr., kot povprečni Slovenec obvlada knjižno različico slovenščine.

Bedarija je govoriti, da kateri koli živi jezik ni učinkovit. To, da se tu gori pogovarjamo pretežno v slovenščini, je že en dokaz, ki govori kontra tej trditvi. Otroci slovenskih staršev v povprečju spregovorijo enako hitro, kot otroci angleških ali otroci kitajskih staršev. Enako hitro so sposobni dojemati slovnična pravila in očitno kljub "strašanski zahtevnosti" slovenščine pri pouku dosegajo tudi odlične ocene.

Do brezveznih oznak tipa: "To pa ne pomeni, da je treba narediti najbolj nemogočo kombinacijo vseh in temu reči slovnica" lahko prideš samo z nepotrebnim trošenjem ciklov, ki bi jih lahko namenil za kaj drugega.

Knjižna slovenščina ni bila izbrana kar tako, na random, prav tako ni plod zbiranja najbolj nemogočih kombinacij. Zgodovinsko je poskusila zaobjeti čim večji del slovenskega govornega območja, kasneje pa je bila plod razvoja, ki so ga utemeljevali s pravili. Daleč od tega, da bi zagovarjal Toporišiča pri njegovih ekscentrizmih in debilizmih - seveda so stvari, ki tudi meni niso povšeči, a generalno gledano je razmišljanje v smeri poenostavitve brezvezno trošenje CPU ciklov.

Nihče te ne preganja, če narobe uporabljaš veliko začetnico v imenu krajev. Zaradi napačne rabe vezaja/pomišljaja v prošnji za delo, nihče ne bo izločen. Zaradi napačne rabe tožilnika/rodilnika nikomur ne bodo zavrnili pritožbe na odmero dohodnine ali pritožbe na prometni prekršek. Nihče ne prepreči objave knjig, ki niso ustrezno lektorirane. V čem je torej problem, da vsaj šole tistih svojih 11-13 let poskušajo vzdrževati nek standard?

Slovenske slovnice ne moreš kar poenostaviti, kot se je to zgodilo angleščini v UK; ali vpeljati nek skupen jezik, kot je bilo možno v Italiji. Italijani so sami potrebovali nek skupen jezik, da se je lahko severnjak razumel z južnjakom. V Angliji je bila pismenost tako nizka, poleg tega pa je Middle-English konglomerat predhodnika angleščine, latinščine, francoščine, normanščine, in je bilo tako možno, celo potrebno standardizirati skupni jezik. Do te standardizacije tudi ni prišlo z dekretom, ampak je angleščina počasi konvergirala proti temu, kar danes poznamo pod imenom (Moderna) Angleščina. Poleg tega je bil tu še pomemben dejavnik - Anglija je postala kolonialna sila in je angleščina služila kot lingua franca za upravitelje. To je kar klicalo k standardizaciji.

Danes česa podobnega ne more izpeljati noben živ jezik. Ljudje ponorijo, kakorkoli obrneš. Velik del slovencev bi se navduševal nad opustitvijo dvojine ali rodilnika, ravno tako velik del pa bi temu ostro nasprotoval. Medtem ko bi Primorci ploskali nad uvedbo predloga "sz" ali "szi" namesto "s"/"z", bi večina ostale Slovenije eksplodirala od jeze. Ne moreš.

Zelo pomemben dejavnik pri tem je pismenost. Če 2 milijona ljudi govori nek "common tongue", se bo vedno našla manjša ali večja skupina, ki ji sprememba/poenostavitev ne bo všeč. Če bi 2 milijona ljudi res govorilo vsak svoje narečje, bi se jim za knjižno slovenščino malo jebalo in bi jo kamot preuredili.

79,55% in 350 točk.

Slovenščina je po nepotrebnem kompliciran jezik. Živi dokaz za to je ogromna razlika med narečji in slovnično pravilnim jezikom.

Z utilitarističnim pristopom pristanemo pri jezikovni grozljivki.

ROMANI ITE DOMVM!

jype je 8. jul 2011 ob 09:44 izjavil:

nuclear> 100%

Slabo to, glede na to da 8. vprašanje narobe postavi vejico pred "in", na primer.

Nak, pred "in sicer" sodi vejica.

Daleč od tega, da bi zagovarjal Toporišiča pri njegovih ekscentrizmih in debilizmih

Ali lahko podaš tri primere teh ekscentrizmov in debilizmov?

Razen v Italiji, majhnem delu Švice in na Malti

Pozabil si še Albanijo.

Tako da bi bilo po mojem najbolje da se v slovenske šole v vzhodni Sloveniji uvede nemščino na zahodni pa italjanščino.

Zakaj pa? Čemu bi to koristilo? Zakaj ravno ta dva jezika?