Forum » Šola » MATURA: Zločin in kazen
MATURA: Zločin in kazen
stipe ::
[izvorno sporočilo izbrisano]
Glede na to, da se bliža matura, upam da bo to komu v pomoč. Če imate karkoli o Z&K vas vabim, da objavite, saj veste, več glav več ve.
P.S. iz obstoječe teme sem izbrisal veliko odgovorov, tako da so ostali samo tisti, ki imajo kakšne uporabne informacije. Po maturi bom temo vrnil v prvotno stanje. Prizadetim avtorjem se opravičujem.
-OwcA
Glede na to, da se bliža matura, upam da bo to komu v pomoč. Če imate karkoli o Z&K vas vabim, da objavite, saj veste, več glav več ve.
P.S. iz obstoječe teme sem izbrisal veliko odgovorov, tako da so ostali samo tisti, ki imajo kakšne uporabne informacije. Po maturi bom temo vrnil v prvotno stanje. Prizadetim avtorjem se opravičujem.
-OwcA
- preklical razglas: Gandalfar ()
OwcA ::
Upam, da si boš lahko s tem kaj pomagal (zadeviščina je iz 2. letnika in je tudi na temu ustrezno nizkem nivoju). Glede obnove same je to vse kar vem, o filozofskih in etičnih problemih pa bi se dal še kako reči...
1. Kraj in čas dogajanja
V romanu Dostojevski prikazuje svoj čas (sredino 19. stoletja) v Peterburgu, zaključuje pa ga v neprijaznih sibirskih ravninah, kjer se njegov junak sooča z resnico o sebi in svetu.
2. Kratka vsebina
Študent Raskolnikov je popolnoma predan misli o nadljudeh. To so posamezniki z zadostno močjo in voljo, da se postavijo nasproti utečenim družbenim normam in zakonom, ter jih, ne da bi trpeli posledice, prekšijo. A to niso zločini. To je pot k napredku. Izjemni posamezniki pišejo zgodovino in zakone, na svoji poti pa se ne ozirajo nazaj.
Tako privlačni misli pa se je težko upreti. Raskolnikov je prepričan, da je nekaj več. A kako se prepričati? Kako dokazati svetu in sebi, da je eden izmed izbrancev, katerega dela in misli bodo spremenila svet?
Storiti mora nekaj družbeno nesprejemljivega, zločin, ves čas pa se mora pozorno opazovati. Se bo pojavila slaba vest? Bo omahoval? Ali bo sploh lahko domislil popolni zločin? Seveda, saj je vendar eden izmed izbranih, toda ali je res?
Bolj ko premišlja, več dvomov se porodi in bolj jasno postane, da je preizkus neizbežen. Za žrtev si izbere osovraženo zastavljalko Aljono Ivanovnovo, ki ni le oderuška in skopa, temveč si je tudi popolnoma podredila svojo polsestro Lizaveto. Bolj ko se ukvarja z mislojo, bolj primerna se mu zdi, saj bo s tem, ko jo bo ubil, pravzaprav naredil človeštvu uslugo, torej še bolj potrdil svojo pripadnost nadljudem.
Priložnost se mu ponudi, ko izve da bo starka za nekaj časa sama doma. A čim bolj se približuje trenutek resnice, bolj izgublja razsodnost. Tako se z ropanjem predolgo zadrži v stavnovanju in vrne se Aljonina polsestra Lizaveta. Raskolnikov se prestraši in popolnoma izgubi nadzor nad seboj ter ubije še popolnoma nedolžno Lizaveto.
Četudi bi bil dodaten umor le nevšečnost, pa se mu vse prične rušiti, ko ga obide izrazita slaba vest, ki povzroča hude more in preganjavico. Zakaj ga obhaja slaba vest, saj je vendar storil nekaj dobrega? Če je lahko Napolon stopal preko trupel, zakaj ne more še on? Odgovor je preprost, a nesprejemljiv: Raskolnikov ni nenavaden človek! Nič drugačen ni od uši kot sta Aljona in Lizaveta! Ta misel ga duhovno popolnoma porazi. Je le navaden človek, okoli katerega se hitro sklenjuje obroč. Svoboden je le zato, ker se okolica brezsrčno igra zn njim. Vsi vedo kaj je storil, a kazni ni od nikoder. Vsi se nasmihajo, namigujejo, a nihče ne spregovori!
Umiri in zbere se lahko le še ob pogovorih s Sonjo. Ta mu predstavi drugačen pogled na drugačen svet. Na svet, v katerem ne vladata anarhija in nihilizem, ampak božja beseda ter mesebojna ljubezen in spoštovanje. To spoznanje in misel na božje odpuščanje ga počasi le pripravita k predaji oblastem.
A tudi najhujša kazen, ki jo lahko izreče sodnik, bo le pomilostitev v primerjavi z mukami in trpljenjem, ki mu jih vsak dan nalaga njegova vest.
3. Oznaka oseb
Raskolnikov
Mlad reven študent, ki v iskanju samega sebe zaide na kriva pota. V želji, da bi odkril svoje mesto v družbi, razvije teorijo, ki deli ljudi na navadne in nenavadne. Sebe uvršča med nenavadne, a mu črv dvoma ne da miru. Nekje v podzavesti se vseeno boji, da morda le ni to, kar bi želel biti, zato se odloči za "preprost" preizkus.
Do umora smo lahko priča le njegovi premišljeni, logično delujoči plati, ko pa zagreši zločin, začne delovati iracionalni Raskolnikov. S tem ko se kesa, ko ga obhajajo more, se pokaže, da je slabič, navaden človek, ki ga vežejo zakoni in družbene norme. To spoznanje mu še dodatno zamaje tla pod nogami, saj ugotovi, da je njegovo edino (moralno) opravičilo, njegova teorija, ničeva. Tako edina pot k notranjemu miru zanj postane priznanje zločinov sebi in svetu.
Sonja
Mila in razumevajoča hči nizkega uradnika. Svojo notranjo moč črpa iz vere v boga, saj je pred hudo preizkušnjo. Da bi pomagala obubožani družini, postane prostitutka. Tako žrtvuje sebe, da bi pomagala drugim.
Ko se zaljubi v Raskolnikova, so njena vera in prepričanja na hudi preizkušnji, saj je Raskolnikov s svojim nihilističnim pogledom na svet njeno živo nasprotje. A vendar ne izgubi vere vase in v boga ter prisili Raskolnikova, da se sooči s svojimi demoni.
Aljona Ivanova
Stara oderuhinja, ki živi skupaj s svojo polsestro Lizaveto. Raskolnikov si jo izbera za žrtev, ker se mu zdi, da je družbi popolnoma nekoristna. Še huje, s svojimi oderuškimi cenami onemogoča mnogim ljudem, da bi do konca izkorisitili svoj "potencial", torej bo njegov zločin samo izboljšal kvaliteto petrograjskega življenja.
4. Pripovedovalec v romanu
je prvoosebni. Počasi nam odstira zgodbo in se izdatno posveča psihi glavnega junaka.
Ker je bil Dostojevski v časovni stiski, roman pa je izhajal v časopisu, je zgodba nastajala postopoma, pisatelj pa je lahko sproti poglabljal lik Raskolnikova in ideje zločina, kazni, vprašanje obstoja boga ter moralnih vrednot.
5. Psihološki realizem v romanu
Dostojevski počasi gradi lik Raskolnikova in korak za korakom razkriva njegovo duševnost, razpoloženja in razmišljanja, njegove dvome in upe. Ne ustavlja se ob "navadnih" vprašanjih o smislu in bivanju, ampak preiskuša meje sprejemljivega in moralnega. Pred nami je duševnost mladega človeka, ki je zaradi občutka večvrednosti in moči krenil na pot preizkušanja svoje teorije. Pokaže se, da največji preiskus sploh ni sam umor, kot je najprej predvideval, ampak občutek krivde, ki se počasi, a vztrajno tihotapi vanj, ga razjeda in ga končno prisili, da se sam prijavi, saj čuti, da bo iz začaranega kroga lastne nemoči prišel samo tako, da bo za svoje dejanje kaznovan.
6. Motivacija in priprava na zločin
Raskolnikov je reven študent, ki vidi v svetu okoli sebe neizmerne možnosti in meni, da jih lahko izkoristijo samo tisti, ki niso povsem "običajni". Zgradi si teorijo o večvrednih in manjvrednih in bolj ko jo sestavlja, bolj jo želi preiskusiti, saj sčasoma ni več povsem prepričan, da sam res sodi med takoimenovane "izbrance".
Izbere oderuško starko, ki z visokimi obrestmi greni življenje revnim sosedom, ki si z zastavljanjem začasno lajšajo težo vsakdana. Naredi načrt in mu zvesto sledi.
Priložnost za zločin se mu ponudi kar sama, ko izve, da bo žrtev sama doma. Omamljen od lastnega "poguma" se pred ničemer več ne ustavi. Tudi sestra, ki se med tem nenadejano vrne, mu ne more preprečiti načrta. Pijan od dejanja se loti še nje.
7. Raskolnikov po zločinu
Že med umorom Raskolinkov izgubi vsakršno razsodnost, vse se odvija tako hitro, toliko krvi... A vročičnost ne preneha, ko je krvavo delo končano. Stanje se mu le poslabšuje. Pod vplivom mor postane paranoičen, povsod vidi obrmenilne dokaze, iz vsake besede, ki jo sliši, silijo prikrite obtožbe. Jasno mu postane, da se je ves Petrograd zarotil proti njemu, da se vsi le pretvarjajo, hlinijo nevednost, da bi ga porinili preko roba.
V trenutkih ko pa se na površje prerine racionalni Raskolnikov, mu postaja vse bolj jasno, da mu je splodletelo. Ni nadčlovek. Je le še ena "uš", s katero se je usoda kruto poigrala.
Zatočišče in duševni mir najde le pri Sonji, ki ga ves čas nagovarja k predaji, k priznanju in s tem v njem budi zatrte čute moralnosti in človečnosti.
Nazadnje le spredvidi, da bo našel mir le, če zločin prizna sebi in svetu ter sprejme kazen.
9. Raskolnikov in Sonja
Sonja je mila in razumevajoča in je na prvi pogled pravo nasprotje z večvrednostno teorijo prežetemu mladeniču. Vendar Raskolnikov v svojem bistvu ni tak. Podoben je Sonji, da ji bolj kar ne bi mogel biti. Tudi njegova duša je mehka in nežna, samo teorija, ki si jo je zgradil morda ravno zato, da bi otrdel in ga življenje ne bi več tako zlahka prizadelo, ga dela drugačnega. In potem kot da ne sledi več sam sebi, ampak je ves omamljen s sklopom idej, ki si jih je sestavil. Ne pomišlja, ko izvršuje dokončno dejanje, zamisli se šele kasneje, ko ga z ničimer ne more več popraviti. Takrat pride spet na dan "stari" Raskolnikov, ki najde v nežni in bogu vdani Sonji oporo, da se preda in pomoč na poti bolečine, ko mora za svoje dejanje plačati.
10. Sporočilo romana
Dostojevski pred bralcem razkriva duševnost junaka, ki si zgradi svoj svet. Spremljamo njegovo preobrazbo od "normalnega" do "poklicanega" oziroma "izbranega" in nazaj do zavrženega, obupanega, vendar "očiščenega".
Pripoveduje nam, da zločinu vedno sledi kazen, saj je um tisti, ki kaznuje, tudi če se roki pravice izmaknemo.
1. Kraj in čas dogajanja
V romanu Dostojevski prikazuje svoj čas (sredino 19. stoletja) v Peterburgu, zaključuje pa ga v neprijaznih sibirskih ravninah, kjer se njegov junak sooča z resnico o sebi in svetu.
2. Kratka vsebina
Študent Raskolnikov je popolnoma predan misli o nadljudeh. To so posamezniki z zadostno močjo in voljo, da se postavijo nasproti utečenim družbenim normam in zakonom, ter jih, ne da bi trpeli posledice, prekšijo. A to niso zločini. To je pot k napredku. Izjemni posamezniki pišejo zgodovino in zakone, na svoji poti pa se ne ozirajo nazaj.
Tako privlačni misli pa se je težko upreti. Raskolnikov je prepričan, da je nekaj več. A kako se prepričati? Kako dokazati svetu in sebi, da je eden izmed izbrancev, katerega dela in misli bodo spremenila svet?
Storiti mora nekaj družbeno nesprejemljivega, zločin, ves čas pa se mora pozorno opazovati. Se bo pojavila slaba vest? Bo omahoval? Ali bo sploh lahko domislil popolni zločin? Seveda, saj je vendar eden izmed izbranih, toda ali je res?
Bolj ko premišlja, več dvomov se porodi in bolj jasno postane, da je preizkus neizbežen. Za žrtev si izbere osovraženo zastavljalko Aljono Ivanovnovo, ki ni le oderuška in skopa, temveč si je tudi popolnoma podredila svojo polsestro Lizaveto. Bolj ko se ukvarja z mislojo, bolj primerna se mu zdi, saj bo s tem, ko jo bo ubil, pravzaprav naredil človeštvu uslugo, torej še bolj potrdil svojo pripadnost nadljudem.
Priložnost se mu ponudi, ko izve da bo starka za nekaj časa sama doma. A čim bolj se približuje trenutek resnice, bolj izgublja razsodnost. Tako se z ropanjem predolgo zadrži v stavnovanju in vrne se Aljonina polsestra Lizaveta. Raskolnikov se prestraši in popolnoma izgubi nadzor nad seboj ter ubije še popolnoma nedolžno Lizaveto.
Četudi bi bil dodaten umor le nevšečnost, pa se mu vse prične rušiti, ko ga obide izrazita slaba vest, ki povzroča hude more in preganjavico. Zakaj ga obhaja slaba vest, saj je vendar storil nekaj dobrega? Če je lahko Napolon stopal preko trupel, zakaj ne more še on? Odgovor je preprost, a nesprejemljiv: Raskolnikov ni nenavaden človek! Nič drugačen ni od uši kot sta Aljona in Lizaveta! Ta misel ga duhovno popolnoma porazi. Je le navaden človek, okoli katerega se hitro sklenjuje obroč. Svoboden je le zato, ker se okolica brezsrčno igra zn njim. Vsi vedo kaj je storil, a kazni ni od nikoder. Vsi se nasmihajo, namigujejo, a nihče ne spregovori!
Umiri in zbere se lahko le še ob pogovorih s Sonjo. Ta mu predstavi drugačen pogled na drugačen svet. Na svet, v katerem ne vladata anarhija in nihilizem, ampak božja beseda ter mesebojna ljubezen in spoštovanje. To spoznanje in misel na božje odpuščanje ga počasi le pripravita k predaji oblastem.
A tudi najhujša kazen, ki jo lahko izreče sodnik, bo le pomilostitev v primerjavi z mukami in trpljenjem, ki mu jih vsak dan nalaga njegova vest.
3. Oznaka oseb
Raskolnikov
Mlad reven študent, ki v iskanju samega sebe zaide na kriva pota. V želji, da bi odkril svoje mesto v družbi, razvije teorijo, ki deli ljudi na navadne in nenavadne. Sebe uvršča med nenavadne, a mu črv dvoma ne da miru. Nekje v podzavesti se vseeno boji, da morda le ni to, kar bi želel biti, zato se odloči za "preprost" preizkus.
Do umora smo lahko priča le njegovi premišljeni, logično delujoči plati, ko pa zagreši zločin, začne delovati iracionalni Raskolnikov. S tem ko se kesa, ko ga obhajajo more, se pokaže, da je slabič, navaden človek, ki ga vežejo zakoni in družbene norme. To spoznanje mu še dodatno zamaje tla pod nogami, saj ugotovi, da je njegovo edino (moralno) opravičilo, njegova teorija, ničeva. Tako edina pot k notranjemu miru zanj postane priznanje zločinov sebi in svetu.
Sonja
Mila in razumevajoča hči nizkega uradnika. Svojo notranjo moč črpa iz vere v boga, saj je pred hudo preizkušnjo. Da bi pomagala obubožani družini, postane prostitutka. Tako žrtvuje sebe, da bi pomagala drugim.
Ko se zaljubi v Raskolnikova, so njena vera in prepričanja na hudi preizkušnji, saj je Raskolnikov s svojim nihilističnim pogledom na svet njeno živo nasprotje. A vendar ne izgubi vere vase in v boga ter prisili Raskolnikova, da se sooči s svojimi demoni.
Aljona Ivanova
Stara oderuhinja, ki živi skupaj s svojo polsestro Lizaveto. Raskolnikov si jo izbera za žrtev, ker se mu zdi, da je družbi popolnoma nekoristna. Še huje, s svojimi oderuškimi cenami onemogoča mnogim ljudem, da bi do konca izkorisitili svoj "potencial", torej bo njegov zločin samo izboljšal kvaliteto petrograjskega življenja.
4. Pripovedovalec v romanu
je prvoosebni. Počasi nam odstira zgodbo in se izdatno posveča psihi glavnega junaka.
Ker je bil Dostojevski v časovni stiski, roman pa je izhajal v časopisu, je zgodba nastajala postopoma, pisatelj pa je lahko sproti poglabljal lik Raskolnikova in ideje zločina, kazni, vprašanje obstoja boga ter moralnih vrednot.
5. Psihološki realizem v romanu
Dostojevski počasi gradi lik Raskolnikova in korak za korakom razkriva njegovo duševnost, razpoloženja in razmišljanja, njegove dvome in upe. Ne ustavlja se ob "navadnih" vprašanjih o smislu in bivanju, ampak preiskuša meje sprejemljivega in moralnega. Pred nami je duševnost mladega človeka, ki je zaradi občutka večvrednosti in moči krenil na pot preizkušanja svoje teorije. Pokaže se, da največji preiskus sploh ni sam umor, kot je najprej predvideval, ampak občutek krivde, ki se počasi, a vztrajno tihotapi vanj, ga razjeda in ga končno prisili, da se sam prijavi, saj čuti, da bo iz začaranega kroga lastne nemoči prišel samo tako, da bo za svoje dejanje kaznovan.
6. Motivacija in priprava na zločin
Raskolnikov je reven študent, ki vidi v svetu okoli sebe neizmerne možnosti in meni, da jih lahko izkoristijo samo tisti, ki niso povsem "običajni". Zgradi si teorijo o večvrednih in manjvrednih in bolj ko jo sestavlja, bolj jo želi preiskusiti, saj sčasoma ni več povsem prepričan, da sam res sodi med takoimenovane "izbrance".
Izbere oderuško starko, ki z visokimi obrestmi greni življenje revnim sosedom, ki si z zastavljanjem začasno lajšajo težo vsakdana. Naredi načrt in mu zvesto sledi.
Priložnost za zločin se mu ponudi kar sama, ko izve, da bo žrtev sama doma. Omamljen od lastnega "poguma" se pred ničemer več ne ustavi. Tudi sestra, ki se med tem nenadejano vrne, mu ne more preprečiti načrta. Pijan od dejanja se loti še nje.
7. Raskolnikov po zločinu
Že med umorom Raskolinkov izgubi vsakršno razsodnost, vse se odvija tako hitro, toliko krvi... A vročičnost ne preneha, ko je krvavo delo končano. Stanje se mu le poslabšuje. Pod vplivom mor postane paranoičen, povsod vidi obrmenilne dokaze, iz vsake besede, ki jo sliši, silijo prikrite obtožbe. Jasno mu postane, da se je ves Petrograd zarotil proti njemu, da se vsi le pretvarjajo, hlinijo nevednost, da bi ga porinili preko roba.
V trenutkih ko pa se na površje prerine racionalni Raskolnikov, mu postaja vse bolj jasno, da mu je splodletelo. Ni nadčlovek. Je le še ena "uš", s katero se je usoda kruto poigrala.
Zatočišče in duševni mir najde le pri Sonji, ki ga ves čas nagovarja k predaji, k priznanju in s tem v njem budi zatrte čute moralnosti in človečnosti.
Nazadnje le spredvidi, da bo našel mir le, če zločin prizna sebi in svetu ter sprejme kazen.
9. Raskolnikov in Sonja
Sonja je mila in razumevajoča in je na prvi pogled pravo nasprotje z večvrednostno teorijo prežetemu mladeniču. Vendar Raskolnikov v svojem bistvu ni tak. Podoben je Sonji, da ji bolj kar ne bi mogel biti. Tudi njegova duša je mehka in nežna, samo teorija, ki si jo je zgradil morda ravno zato, da bi otrdel in ga življenje ne bi več tako zlahka prizadelo, ga dela drugačnega. In potem kot da ne sledi več sam sebi, ampak je ves omamljen s sklopom idej, ki si jih je sestavil. Ne pomišlja, ko izvršuje dokončno dejanje, zamisli se šele kasneje, ko ga z ničimer ne more več popraviti. Takrat pride spet na dan "stari" Raskolnikov, ki najde v nežni in bogu vdani Sonji oporo, da se preda in pomoč na poti bolečine, ko mora za svoje dejanje plačati.
10. Sporočilo romana
Dostojevski pred bralcem razkriva duševnost junaka, ki si zgradi svoj svet. Spremljamo njegovo preobrazbo od "normalnega" do "poklicanega" oziroma "izbranega" in nazaj do zavrženega, obupanega, vendar "očiščenega".
Pripoveduje nam, da zločinu vedno sledi kazen, saj je um tisti, ki kaznuje, tudi če se roki pravice izmaknemo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
boss-tech ::
ka mi lahk date mal opornih točk za možne eseje(test):
PSHILOŠKI DVOBOJI RASK. IN PETROVIČA: -npr. kako se vseskozi lovita- Rask. pazi kaj govori, Petr. pa ga hoče vržt na zanko da bi se izdal, to traja vseskozi- preobrat pa je ko se Nikolaj preda in pove da je on morilec
SVIDRIGAJLOV IN DUNJA: -Svid. je zaljubljen v Dunjo, ona ga zavrne in ga skoraj ubije, potem se on ubije sam, malo opišeš osebnosti,
LUŽINI NAŠEGA ČASA: Lužin(najprej oznaka) je bil negativec, torej bi pisal nekaj o negativcih našeha časa,
RASKOLNIKOV IN SONJA: oznaka obeh, podobnosti(zločinca), razlike-ona je čista- zločin dela zaradi preživetja on pa zaradi teze, potem mu ona ponudi oporo- je edina ki se ji je lahko zaupal
RASKOLNIKOV IN SVIDRIGAJLOV: to pa ne vem točno
-PROSIM ZA POPRAVKE IN DODATKE, HVALA ŽE VNAPREJ!
PSHILOŠKI DVOBOJI RASK. IN PETROVIČA: -npr. kako se vseskozi lovita- Rask. pazi kaj govori, Petr. pa ga hoče vržt na zanko da bi se izdal, to traja vseskozi- preobrat pa je ko se Nikolaj preda in pove da je on morilec
SVIDRIGAJLOV IN DUNJA: -Svid. je zaljubljen v Dunjo, ona ga zavrne in ga skoraj ubije, potem se on ubije sam, malo opišeš osebnosti,
LUŽINI NAŠEGA ČASA: Lužin(najprej oznaka) je bil negativec, torej bi pisal nekaj o negativcih našeha časa,
RASKOLNIKOV IN SONJA: oznaka obeh, podobnosti(zločinca), razlike-ona je čista- zločin dela zaradi preživetja on pa zaradi teze, potem mu ona ponudi oporo- je edina ki se ji je lahko zaupal
RASKOLNIKOV IN SVIDRIGAJLOV: to pa ne vem točno
-PROSIM ZA POPRAVKE IN DODATKE, HVALA ŽE VNAPREJ!
Nutcracker ::
Teme za letošnjo maturo so že določene in sicer so to "Etična vprašanja v Zločinu in kazni ter Alamutu", tako da pričakuj drugačne teme (npr. pravica do umora, mi smo sedaj pisali esej z naslovom Ponižani in razžaljeni, pa si moral napisat katere osebe v Zločinu in kazni se ti zdijo ponižane in razžaljene, dve osebi si moral izpostaviti in ju primerjati...)
Switch ::
Ravnokar sem napisal opis Marmeladova, ki ga veselo prilepljam na Slo-tech forum. Kritike zaželjene
Semjon Zaharovič Marmeladov
Uradnik (predstavi se kot titularni svetnik- uradniki so bili v tistem času razdeljeni v razrede, on je bil najbrž kar visoko med uradniki, a imel je le naziv, ki ga ni izkoristil) Marmeladov je bil privzvišen, imel je nad petdeset let. Bil je srednje velike in čokate postave, imel je že malo sive lase in veliko plešo. Od stalnega pijančevanja je imel zabuhel obraz. Izpod oteklih vek so gledale igrive, a žalostne oči. Na sebi je imel grd, strgan frak z le enim gumbom. Imel je sicer boljšega, a ga je zamenjal za denar, ki ga je porabil za pijančevanje.
Bil je vdovec, vendar se je še enkrat poročil s Katerino Ivanovo. Iz prvega zakona je imel hčer Sonjo, v drugem zakonu pa je priženil še tri otroke: Polječko, Koljo in Lenjo (dve punčki in enega fanta). Družina Marmeladovih je živela v prehodni sobi pri gospodinji Amaliji Fjodorovni Leppewechsel. S čim so plačevali najemnino in od česa so živeli Marmeladov ni vedel. Nekaj časa je Marmeladov celo poučeval Sonjo fiziologijo, zemljepis in občo zgodovino (do Perzije). Sonja se sedaj preživlja z rumeno izkaznico (izkaznica prostitutk). Žena Katerina je bolehala za jetiko. Tako Sonja kot Marmeladov sta imela službo. Sonja je šivala holandske srajce pri državnemu svetniku Ivanu Ivanoviču Klopstocku. Slednji jo je nagnal in ni plačal polovico plače. Ko je objokovala svojo usodo je Marmeladov ležal pijan na kavču. Sedaj se je vračala k Marmeladovim le ob mraku, da jim ne bi povzročala sramote in je ne bi videl najemodajalec Lebezjatnikov. Marmeladov je dobil zaposlitev na uradu pri Ivanu Afanasjeviču. Ko je delal, so mu bili doma vsi uslužni, saj je v hišo prinašal denar. Pustili so mu počivati, pridobili so mu uradniško uniformo, dali jesti najboljšo hrano, celo žena, ki mu je prej ruvala lase je postala do njega ljubezniva (klicala ga je celo: ťPišek ti moj!Ť). Marmeladov je službo zaradi pijančevanja izgubil, a ga je milostljivi Ivan Ivanovič Klopstock na lastno odgovornost spet sprejel v službo. Ko je Marmeladov dobil prvo plačo, je vzel še prihranke iz skrinje in odšel pijančevat. Ker ni imel denarja za alkohol, je prodal plašč in od Sonje vzel 30 kopejk. S temi kopejkami je Raskolnikovu plačal pijačo, ko sta se spoznala v točilnici. Ker se je v točilnici tako zapil, da so ga začeli zaničevati, ga je Raskolnikov odpeljal domov. Doma ga je Katerina Ivanovna pretepla, otroci so se začeli jokati, Raskolnikov pa je odšel in položil ves drobiž, ki ga je imel pri sebi na okensko polico. Kasneje se je spraševal, ali se je njegova dobrota splačala.
Marmeladov je umrl tragično. Pijan je spregledal gosposko kočijo na kateri je bil le kočijaž, ki ga je pomendrala do nezavesti. Raskolnikov je ta čas na trgu. Ko se je prerinil skozi množico, je takoj začel pomagati, zahtevati naj pokličejo zdravnike, ki ga bo plačal na svoje stroške. Ponesrečenega Marmeladova so odnesli v hišo k družini. Katerina je ob tem trenutku rekla, da je končno dobil, kar si je zaslužil. Medtem, ko je Marmeladov umiral je svojim otrokom hvalila svojega prvega moža. Hčerko Poljo je poslala po Sonjo. Nadrla je opazovalce, češ naj Marmeladova vsaj umreti pustijo v miru. Nezavesten Marmeladov se je pred smrtjo še zavedel. Želel je duhovnika, kateremu bi se spovedal. Zdravnik je takoj ob pregledu dorekel, a bo Marmeladov umrl. Ponesrečeni pijanec je imel ťznakažene, zmečkane in razmesarjene prsi, nekaj reber na desni strani je bilo zlomljenih. Na levi strani, prav pri srcu je bila grozljiva, velika, rumenkasto črna lisa od silovitega udarca s kopitomŤ. Policaj je družini povedal, da je povoženca zgrabilo kolo in ga vrteč se vleko kakih trideset korakov po tlaku. Ob spremstvu duhovnika je prišel duhovnik. Marmeladov se mu je skušal izpovedati, a je spuščal le nejasne in pretrgane glasove. V sobi umirajočega, ki ga je razsvetljevala le ena svetilka, se je med tem časom nabralo kup radovednežev. Poljenka je končno pripeljala Sonjo. Katerina Ivanovna je v naročju stiskala Marmeladovu robec, v katerega je izkašljeval kri. Duhovniku je začela jamrati, s čim naj Marmeladova pokoplje in kako naj preživi otroke. Marmeladov pa je še kar mrmral v agoniji in dolgo časa gledal Sonjo preden jo je spoznal. Nato se je zadrl: ťSonja, hči, odpusti mi!Ť. Sonja je planila k njemu, Marmeladov pa je padel z divana Sonji v naročje in umrl. Katerina je spet začela jamrati, kje naj dobi denar, kako naj preživi otroke itd. S tem dokaže, da ji Marmeladova ni ljubila, ampak se je poročila iz koristoljubja. Prej je bila namreč poročena s polkovnikom civilne službe Ivanom Mihajličem, ki bi skoraj upravljal gubernijo, če ga ne bi prej doletela smrt. Za Marmeladova, ki je imel naziv, je mislila, da bo obogatela, vendar je naletela le na nesrečo in bedo. Marmeladov je celo življenje pijančeval in zanemarjal svojo družino.
Semjon Zaharovič Marmeladov
Uradnik (predstavi se kot titularni svetnik- uradniki so bili v tistem času razdeljeni v razrede, on je bil najbrž kar visoko med uradniki, a imel je le naziv, ki ga ni izkoristil) Marmeladov je bil privzvišen, imel je nad petdeset let. Bil je srednje velike in čokate postave, imel je že malo sive lase in veliko plešo. Od stalnega pijančevanja je imel zabuhel obraz. Izpod oteklih vek so gledale igrive, a žalostne oči. Na sebi je imel grd, strgan frak z le enim gumbom. Imel je sicer boljšega, a ga je zamenjal za denar, ki ga je porabil za pijančevanje.
Bil je vdovec, vendar se je še enkrat poročil s Katerino Ivanovo. Iz prvega zakona je imel hčer Sonjo, v drugem zakonu pa je priženil še tri otroke: Polječko, Koljo in Lenjo (dve punčki in enega fanta). Družina Marmeladovih je živela v prehodni sobi pri gospodinji Amaliji Fjodorovni Leppewechsel. S čim so plačevali najemnino in od česa so živeli Marmeladov ni vedel. Nekaj časa je Marmeladov celo poučeval Sonjo fiziologijo, zemljepis in občo zgodovino (do Perzije). Sonja se sedaj preživlja z rumeno izkaznico (izkaznica prostitutk). Žena Katerina je bolehala za jetiko. Tako Sonja kot Marmeladov sta imela službo. Sonja je šivala holandske srajce pri državnemu svetniku Ivanu Ivanoviču Klopstocku. Slednji jo je nagnal in ni plačal polovico plače. Ko je objokovala svojo usodo je Marmeladov ležal pijan na kavču. Sedaj se je vračala k Marmeladovim le ob mraku, da jim ne bi povzročala sramote in je ne bi videl najemodajalec Lebezjatnikov. Marmeladov je dobil zaposlitev na uradu pri Ivanu Afanasjeviču. Ko je delal, so mu bili doma vsi uslužni, saj je v hišo prinašal denar. Pustili so mu počivati, pridobili so mu uradniško uniformo, dali jesti najboljšo hrano, celo žena, ki mu je prej ruvala lase je postala do njega ljubezniva (klicala ga je celo: ťPišek ti moj!Ť). Marmeladov je službo zaradi pijančevanja izgubil, a ga je milostljivi Ivan Ivanovič Klopstock na lastno odgovornost spet sprejel v službo. Ko je Marmeladov dobil prvo plačo, je vzel še prihranke iz skrinje in odšel pijančevat. Ker ni imel denarja za alkohol, je prodal plašč in od Sonje vzel 30 kopejk. S temi kopejkami je Raskolnikovu plačal pijačo, ko sta se spoznala v točilnici. Ker se je v točilnici tako zapil, da so ga začeli zaničevati, ga je Raskolnikov odpeljal domov. Doma ga je Katerina Ivanovna pretepla, otroci so se začeli jokati, Raskolnikov pa je odšel in položil ves drobiž, ki ga je imel pri sebi na okensko polico. Kasneje se je spraševal, ali se je njegova dobrota splačala.
Marmeladov je umrl tragično. Pijan je spregledal gosposko kočijo na kateri je bil le kočijaž, ki ga je pomendrala do nezavesti. Raskolnikov je ta čas na trgu. Ko se je prerinil skozi množico, je takoj začel pomagati, zahtevati naj pokličejo zdravnike, ki ga bo plačal na svoje stroške. Ponesrečenega Marmeladova so odnesli v hišo k družini. Katerina je ob tem trenutku rekla, da je končno dobil, kar si je zaslužil. Medtem, ko je Marmeladov umiral je svojim otrokom hvalila svojega prvega moža. Hčerko Poljo je poslala po Sonjo. Nadrla je opazovalce, češ naj Marmeladova vsaj umreti pustijo v miru. Nezavesten Marmeladov se je pred smrtjo še zavedel. Želel je duhovnika, kateremu bi se spovedal. Zdravnik je takoj ob pregledu dorekel, a bo Marmeladov umrl. Ponesrečeni pijanec je imel ťznakažene, zmečkane in razmesarjene prsi, nekaj reber na desni strani je bilo zlomljenih. Na levi strani, prav pri srcu je bila grozljiva, velika, rumenkasto črna lisa od silovitega udarca s kopitomŤ. Policaj je družini povedal, da je povoženca zgrabilo kolo in ga vrteč se vleko kakih trideset korakov po tlaku. Ob spremstvu duhovnika je prišel duhovnik. Marmeladov se mu je skušal izpovedati, a je spuščal le nejasne in pretrgane glasove. V sobi umirajočega, ki ga je razsvetljevala le ena svetilka, se je med tem časom nabralo kup radovednežev. Poljenka je končno pripeljala Sonjo. Katerina Ivanovna je v naročju stiskala Marmeladovu robec, v katerega je izkašljeval kri. Duhovniku je začela jamrati, s čim naj Marmeladova pokoplje in kako naj preživi otroke. Marmeladov pa je še kar mrmral v agoniji in dolgo časa gledal Sonjo preden jo je spoznal. Nato se je zadrl: ťSonja, hči, odpusti mi!Ť. Sonja je planila k njemu, Marmeladov pa je padel z divana Sonji v naročje in umrl. Katerina je spet začela jamrati, kje naj dobi denar, kako naj preživi otroke itd. S tem dokaže, da ji Marmeladova ni ljubila, ampak se je poročila iz koristoljubja. Prej je bila namreč poročena s polkovnikom civilne službe Ivanom Mihajličem, ki bi skoraj upravljal gubernijo, če ga ne bi prej doletela smrt. Za Marmeladova, ki je imel naziv, je mislila, da bo obogatela, vendar je naletela le na nesrečo in bedo. Marmeladov je celo življenje pijančeval in zanemarjal svojo družino.
Ziga Dolhar ::
switch, samo vsebinsko gledano -- je tvoja naloga napisati esej ali obnovo oz. "opis"?
Ker tole mi deluje kratkomalo obnova nekaterih delov knjige. Ni nekega lastnega razmišljanja, ni "vzrokov" (Zakaj se Marmeladov poroči s Katarino? Kako deluje Katarinina osornost, ko jo prosi odpuščanja?...), zgolj povzemanje dogajanja...
--
aha, vidim, da si napisal, da gre za "opis" ... Potlej deluje kul ;). Sam jaz nisem pisal "opisov" od srednje šole dalje. [Nikol niso -- na srečo -- tega zahteval od nas. Sovražim to :]>]
Ker tole mi deluje kratkomalo obnova nekaterih delov knjige. Ni nekega lastnega razmišljanja, ni "vzrokov" (Zakaj se Marmeladov poroči s Katarino? Kako deluje Katarinina osornost, ko jo prosi odpuščanja?...), zgolj povzemanje dogajanja...
--
aha, vidim, da si napisal, da gre za "opis" ... Potlej deluje kul ;). Sam jaz nisem pisal "opisov" od srednje šole dalje. [Nikol niso -- na srečo -- tega zahteval od nas. Sovražim to :]>]
https://dolhar.si/
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Ziga Dolhar ()
OwcA ::
switch: Lep in celovit opis, le par opomb:
1.) Lebezjatnikov ni najemodajalec, temveč pravtako podnajemnik, ki pa prijateljuje z Leppewechselovo.
2.) Duhovnik ne tarna, kako bo družina preživela, temveč se le pokaže v, pretirano, "praktični" luči, ko omeni odškodnino.
2.) Izjava, da Katarina Marmeladova ni ljubila je vprašljiva, še posebaj, če je ne argumentiraš, s čimer pa bi krepko presegel okvire opisa.
Še par pikolovskih:
"Ob spremstvu duhovnika je prišel duhovnik" - Vsakdo spremlja samega sebe, to je že res, ampak...
jamrati ni knjižno.
Če imate natančno slovarco, bi si veljalo odpraviti kakšno tipkarsko in tudi slovnično (recimo nepravilna raba časov) napako.
1.) Lebezjatnikov ni najemodajalec, temveč pravtako podnajemnik, ki pa prijateljuje z Leppewechselovo.
2.) Duhovnik ne tarna, kako bo družina preživela, temveč se le pokaže v, pretirano, "praktični" luči, ko omeni odškodnino.
2.) Izjava, da Katarina Marmeladova ni ljubila je vprašljiva, še posebaj, če je ne argumentiraš, s čimer pa bi krepko presegel okvire opisa.
Še par pikolovskih:
"Ob spremstvu duhovnika je prišel duhovnik" - Vsakdo spremlja samega sebe, to je že res, ampak...
jamrati ni knjižno.
Če imate natančno slovarco, bi si veljalo odpraviti kakšno tipkarsko in tudi slovnično (recimo nepravilna raba časov) napako.
Switch ::
Hvala za kritiko
Pravzaprav je res, da sem Marmeladova le opisal. Namreč, vsak si je moral v šoli izbrati osebo, ki jo bo opisal in to po knjigi in potem pred razredom govorno predstaviti. Če bi razpravljali o vsaki osebi posebej, bi to vzelo preveč časa. To velja posebej zato, ker nekatere osebe (npr. Marmeladov in Katerina) ne vplivajo na potek dogajanja tako radikalno kot npr. Sonja. Zato o teh osebah povemo le podroben opis, izpostavimo motive in vpliv na Raskolnikova.
OwcA: najlepša ti hvala, ker si popravil napake
Ziggga: opisi niso nič slabega, dokler jih narediš natančno. S tem bralcu omogočiš možnost, da si mnenje ustvari sam. Opisi oseb, ki jih delamo v šoli sedaj so mi zelo všeč ravno zato, ker po opisu lahko vsak pove svoje mnenje.
Pravzaprav je res, da sem Marmeladova le opisal. Namreč, vsak si je moral v šoli izbrati osebo, ki jo bo opisal in to po knjigi in potem pred razredom govorno predstaviti. Če bi razpravljali o vsaki osebi posebej, bi to vzelo preveč časa. To velja posebej zato, ker nekatere osebe (npr. Marmeladov in Katerina) ne vplivajo na potek dogajanja tako radikalno kot npr. Sonja. Zato o teh osebah povemo le podroben opis, izpostavimo motive in vpliv na Raskolnikova.
OwcA: najlepša ti hvala, ker si popravil napake
Ziggga: opisi niso nič slabega, dokler jih narediš natančno. S tem bralcu omogočiš možnost, da si mnenje ustvari sam. Opisi oseb, ki jih delamo v šoli sedaj so mi zelo všeč ravno zato, ker po opisu lahko vsak pove svoje mnenje.
Ziga Dolhar ::
Switch: res -- a jaz imam raje to, da se sam spuščam v opredeljevanje, vrednotenje, razmišljanje. "Zunanjost" mi ni pomembna, raje imam (brezpredmetne?) razprave o mislih, motivih...
Pač nek drug nivo.
p.s.: jaz ne bi znal napisat tko dolgega opisa MArmeladova ;).
Pač nek drug nivo.
p.s.: jaz ne bi znal napisat tko dolgega opisa MArmeladova ;).
https://dolhar.si/
Switch ::
Če se bo razred strinjal bomo na forumu objavili tudi opise drugih oseb, ki so prav tako dolgi in upam, da pravilni. Vendar to je velik ČE, saj veste intelektualna lastnina in ostalo. Opis je dokaj kratek, če bi jaz začel premišljevati, pa bi bil to najdaljši post na svetu
OwcA ::
switch: morda bi veljalo omeniti tudi, da je Marmeladov zelo veren (to je razvidno iz prvega pogovora z Raskolnikovim v gostilni), ob enem pa si nauk rahlo prireja svojemu položaju, da lahko v njej (veri) najde odrešitve in odpuščanja.
Pravzaprav deluje v nasprotju s svojimi načeli (pogost motiv v Z&K ter pri Dostojevskem na splošno), ko pijančuje ter se tega tudi zaveda, a vseeno ničesar ne spremeni.
Marmeladov že res, da ne upliva zelo na potek dogajanja (vsaj ne neposredno, ne smemo pozabiti, da preko njega Raskolnikov spozna Sonjo...), je pa dokaj markantna oseba ("ponižan in razžaljen", deluje v nasprotju s svojo moralo, motiv vere in odpuščanja, vprašaje opšravičljivosti nemoralnih dejanj...), ki jo lahko uporabiš v mnogih primerih (pri pisanju esejev o Z&K).
Če lahko, bi bilo zelo fino objaviti še kakšen tak opis.
Pravzaprav deluje v nasprotju s svojimi načeli (pogost motiv v Z&K ter pri Dostojevskem na splošno), ko pijančuje ter se tega tudi zaveda, a vseeno ničesar ne spremeni.
Marmeladov že res, da ne upliva zelo na potek dogajanja (vsaj ne neposredno, ne smemo pozabiti, da preko njega Raskolnikov spozna Sonjo...), je pa dokaj markantna oseba ("ponižan in razžaljen", deluje v nasprotju s svojo moralo, motiv vere in odpuščanja, vprašaje opšravičljivosti nemoralnih dejanj...), ki jo lahko uporabiš v mnogih primerih (pri pisanju esejev o Z&K).
Če lahko, bi bilo zelo fino objaviti še kakšen tak opis.
OwcA ::
Morda bo komu tole v pomoč. Opozoril bi le na to, da je Dostojevski pisal pred Nietzchejem, da ne bo kdo mislil, da se je zgledoval po njem.
Nietzche ni pisal zelo enotno, ideje so se skozi njegova ustvarjalna obdobja spreminjale, tako so njegova dela na večih mestih protislovna in/ali omogočajo različne razlage. Sam sem izbiral takšne, ki se najbolj približajo Raskolnikovim idejam, vseeno pa je uporabljena Nietzchejeva terminilogija ne Raskolnikovova.
Volja do moči
Izhodišče svoje gonilne sile sveta Nietzche poišče v iracionalnem delu človekove duševnosti, torej v najbolj prvniskem nagonu, ki zanj predstavlja voljo do moči. To je težnja k stopnjevanju intenzivnosti, kvalitete in moči obstoja. Vsako bitje želi prignati ugodje do skrajnih meja, kar lahko doseže le na račun drugih bitji. V svojem boju to bitje neprestano srečuje druga bitja, ki težijo k enakemu cilju, s katerimi nato družno nadaljuje svoj pohod. Izkoriščeni so vsi, ki so šibkejši zaradi združevanja enako mislečih, to pomeni vsi, ki si ne delijo temeljne ideje, ki se ne pokoravajo osnovnemu načelu narave (volje do moči). Kot takšni, neprilagojeni in zato neuspešni, bodo izumrli, ko ne bodo več koristili močnim, močni pa se bodo razvijali naprej, dokler ne bo radost do življenja razvita do popolnosti. Kajti tedaj se bosta trpljenje in bolečina spremenila v slast nad intenzivnostjo življenja.
Nadčlovek
Bog je mrtev! Vsa teža naših dejanj je na naših plečih. Toda kaj določa to težo? Čredna etika. Etika, ustvarjena v interesu šibkih, da jih obvaruje same pred seboj, ob enem pa je to sila, močnejša od vsakega zakona, sila s katero oblast obvladuje množico. V osnovi gre za razlikovanje med dobrim in zlim in idealiziranjem idej kot je ljubezen do bližnjega ali sočutje, ki so vcepljene globoko v podzavest črede. S tako ostrim ločevanjem dosežemo, da je večini pokoravanje zakonom (pravnim) samoumevno in dokaj enotno nastopijo proti vsakemu kršitelju trenutne ureditve.
Šele ko ovržemo to etiko, prevrednotimo vrednote, lahko odgovorimo klicu narave in začnemo uveljavljati voljo do moči. Čreda postane orodje za dosego tega cilja, obenem pa predstavlja tudi nekakšno selekcijo, le najboljšim izmed močnih se ji uspe iztrgati.
Čreda ima rada stalnice v življenju, nov gospodar bi prinesel spremembe, spremembe so slabe, torej so ti ljudje hudobni. Na vsak način si jih je treba pokoriti, saj vsak dvig iz povprečja prinaša novo miselnost, nova mislenost prinaša reforme, reforme pa spreminjajo stalnice. Reform se bojimo.
Tisti, katerim preboj vseeno uspe, postanejo novi gospodarji. Ker je gospodar tisti, ki postavlja pravila, ki jih osrečujejo (iskanje sreče v ljubezni do sočloveka...), pravila, ki pomenijo temelj vsem stalnicam v njihovem življenju, je gospodar nedvomno dober. Hudobni reformator kar naenkrat postane dobri in milostljivi gospodar, množica pa ostaja ista in bo ostajala nespremenjena vse dokler ostaja potreba zanjo, vse dokler ne nastopi nov rod človeštva, nadludje.
Nikoli se ne predajte obžalovanju, temveč si takoj recite: "Obžalovati bi pomenilo le nanizati k prvi neumnosti še drugo."
Nietzche ni pisal zelo enotno, ideje so se skozi njegova ustvarjalna obdobja spreminjale, tako so njegova dela na večih mestih protislovna in/ali omogočajo različne razlage. Sam sem izbiral takšne, ki se najbolj približajo Raskolnikovim idejam, vseeno pa je uporabljena Nietzchejeva terminilogija ne Raskolnikovova.
Volja do moči
Izhodišče svoje gonilne sile sveta Nietzche poišče v iracionalnem delu človekove duševnosti, torej v najbolj prvniskem nagonu, ki zanj predstavlja voljo do moči. To je težnja k stopnjevanju intenzivnosti, kvalitete in moči obstoja. Vsako bitje želi prignati ugodje do skrajnih meja, kar lahko doseže le na račun drugih bitji. V svojem boju to bitje neprestano srečuje druga bitja, ki težijo k enakemu cilju, s katerimi nato družno nadaljuje svoj pohod. Izkoriščeni so vsi, ki so šibkejši zaradi združevanja enako mislečih, to pomeni vsi, ki si ne delijo temeljne ideje, ki se ne pokoravajo osnovnemu načelu narave (volje do moči). Kot takšni, neprilagojeni in zato neuspešni, bodo izumrli, ko ne bodo več koristili močnim, močni pa se bodo razvijali naprej, dokler ne bo radost do življenja razvita do popolnosti. Kajti tedaj se bosta trpljenje in bolečina spremenila v slast nad intenzivnostjo življenja.
Nadčlovek
Bog je mrtev! Vsa teža naših dejanj je na naših plečih. Toda kaj določa to težo? Čredna etika. Etika, ustvarjena v interesu šibkih, da jih obvaruje same pred seboj, ob enem pa je to sila, močnejša od vsakega zakona, sila s katero oblast obvladuje množico. V osnovi gre za razlikovanje med dobrim in zlim in idealiziranjem idej kot je ljubezen do bližnjega ali sočutje, ki so vcepljene globoko v podzavest črede. S tako ostrim ločevanjem dosežemo, da je večini pokoravanje zakonom (pravnim) samoumevno in dokaj enotno nastopijo proti vsakemu kršitelju trenutne ureditve.
Šele ko ovržemo to etiko, prevrednotimo vrednote, lahko odgovorimo klicu narave in začnemo uveljavljati voljo do moči. Čreda postane orodje za dosego tega cilja, obenem pa predstavlja tudi nekakšno selekcijo, le najboljšim izmed močnih se ji uspe iztrgati.
Čreda ima rada stalnice v življenju, nov gospodar bi prinesel spremembe, spremembe so slabe, torej so ti ljudje hudobni. Na vsak način si jih je treba pokoriti, saj vsak dvig iz povprečja prinaša novo miselnost, nova mislenost prinaša reforme, reforme pa spreminjajo stalnice. Reform se bojimo.
Tisti, katerim preboj vseeno uspe, postanejo novi gospodarji. Ker je gospodar tisti, ki postavlja pravila, ki jih osrečujejo (iskanje sreče v ljubezni do sočloveka...), pravila, ki pomenijo temelj vsem stalnicam v njihovem življenju, je gospodar nedvomno dober. Hudobni reformator kar naenkrat postane dobri in milostljivi gospodar, množica pa ostaja ista in bo ostajala nespremenjena vse dokler ostaja potreba zanjo, vse dokler ne nastopi nov rod človeštva, nadludje.
Nikoli se ne predajte obžalovanju, temveč si takoj recite: "Obžalovati bi pomenilo le nanizati k prvi neumnosti še drugo."
whatson ::
Ok rabm odgovore na tale vprašanja:
pomen luknje v steni stanovanja
razmerje med odprtostjo in zaprtostjo prostora (javni - zasebni)
razmerje med notranjim prizoriščem in mestnim delom
a imajo predstavljeni deli mesta kakšen dodaten pomen?
Kateri prehodni prostori stanovanj se pojavijo in kako vplivajo na zgodbo?
prostor na začetku in koncu romana.
je razkolnikov v zaporu duhovno svoboden?
Thanks.
Thanks.
Čas včlanitve v Slo-Tech - 6. nov 2000 ob 20:39
DavidJ ::
1.) Raskolnikov, Razumihin in Svidrigajlov
Oznaka,vrednotenje z moralnega stališča, ...
2.) Zločin in kazen
(Menda) Odlomek iz dela knjige, kjer Raskolnikov prizna Sonji, da je ubil Lizaveto in Aljono.
Oznaka,vrednotenje z moralnega stališča, ...
2.) Zločin in kazen
(Menda) Odlomek iz dela knjige, kjer Raskolnikov prizna Sonji, da je ubil Lizaveto in Aljono.
"Do, or do not. There is no 'try'. "
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
Double_J ::
Kolkrat ste pa prebrali knjigi?
Jz pred dvema mescoma 1x na hitro. Zdej pa ne vem, če bi še enkrat. A se splača? V bistvu se mi ne ljubi...poanto itak vem.
Jz pred dvema mescoma 1x na hitro. Zdej pa ne vem, če bi še enkrat. A se splača? V bistvu se mi ne ljubi...poanto itak vem.
Fella ::
Ravnokar smo pisali esej!!!! Kako vam je šlo? Jaz sem pisal razpravljalni. Naslov je bil v smislu: 'Ali je droben zločin opravičljiv s tisočimi dobrimi deli?' (Notranje dileme Raskolnikova).
Ziga Dolhar ::
Mjah.
Dobil bom nekje od 0 do 50 točk. Vse je možno.
Se bom pustil presenetit.
Dobil bom nekje od 0 do 50 točk. Vse je možno.
Se bom pustil presenetit.
https://dolhar.si/
IR Babun ::
Naslov ni bil kriza (razpravljalni), sam da je mimo.
Ker esej ste pa kj pisal?
Ker esej ste pa kj pisal?
SCREW THE GOVERNMENT
DavidJ ::
Jst vem kaj sežgat, ko me bo naslednjič zeblo.
No, sej ni blo tko hudo. Da bi predgledal zadnji odstavek, mi je zmanjkalo časa. Druga pa tko. 4,5 strani ~ 800 besed.
Aja, pisal sem razpravljalnega.
No, sej ni blo tko hudo. Da bi predgledal zadnji odstavek, mi je zmanjkalo časa. Druga pa tko. 4,5 strani ~ 800 besed.
Aja, pisal sem razpravljalnega.
"Do, or do not. There is no 'try'. "
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
Binji ::
Jst napisou tam 3.5-4 strani. Razpravljalnega se je dalo ful nakladat
Kdor ne navija ni Slovenc, hej, hej, hej!
Fella ::
Jst vem kaj sežgat, ko me bo naslednjič zeblo
He he jaz tudi...
... mama kam si skrila knjige
P.S. Mimogrede: ko poskušam citirati mi napiše:
To sporočilo vsebuje nedovoljene HTML oznake ali je nepravilno gnezdeno. Kaj delam narobe?
He he jaz tudi...
... mama kam si skrila knjige
P.S. Mimogrede: ko poskušam citirati mi napiše:
To sporočilo vsebuje nedovoljene HTML oznake ali je nepravilno gnezdeno. Kaj delam narobe?
Switch ::
Napisal sem 5 strani in še malo razpravljalnega eseja. Naslov se mi je zdel res super. Imam pa podoben občutek kot Ziggga
Ne razumem pa ljudi, ki bi želeli zažgati knjige. Pri meni bodo knjige odslej na regalu in me spominjale na lepe urice branja. Knjigi sta bili namreč letos precej v redu. Pa še fobije pred knjigami s 500 in več stranmi sem se znebil
Ne razumem pa ljudi, ki bi želeli zažgati knjige. Pri meni bodo knjige odslej na regalu in me spominjale na lepe urice branja. Knjigi sta bili namreč letos precej v redu. Pa še fobije pred knjigami s 500 in več stranmi sem se znebil
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Switch ()
DavidJ ::
Knjigi sta že v redu, zasovražil sem ju iz drugih vzrokov.
"Do, or do not. There is no 'try'. "
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
magicmax ::
Kaj bi lahko še kakšen dobrotnik do ljudi, ki ne berejo radi. Dal gor obnovo pa opise glavnih oseb iz knjige Zločin in kazen lepo je biti mlad in nor
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Knjige, ki so pustile pečat (strani: 1 2 )Oddelek: Sedem umetnosti | 13990 (11739) | BigWhale |
» | Alamut, Krasni novi svet - Matura 2003 SLO (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Šola | 35071 (15028) | Machete |
» | esej - bedarija (strani: 1 2 )Oddelek: Šola | 9050 (7900) | pingec |
» | Zloćin in KazenOddelek: Šola | 1962 (1897) | OwcA |