Forum » Loža » Mleko, počasni ubijalec
Mleko, počasni ubijalec
_nomis_ ::
Škodljivo homogenizirano mleko - počasni ubijalec
Avtor: Maja Tomkiewicz-Vouk | 24.1.2010
OBJAVI NA:
Na svetovnem spletu mrgoli člankov, ki bolj ali manj utemeljeno svarijo pred uživanjem mleka. Tudi v naših občilih so vse pogostejši. Če upoštevamo, da je danes večini ljudi dostopno samo homogenizirano industrijsko predelano mleko, imajo popolnoma prav.
S homogenizacijo se namreč mleko, ki je sicer najpopolnejše živilo, kar jih je narava ustvarila, spremeni v počasnega ubijalca, ki maši žile.
Nedopustno je, da danes nehomogeniziranega mleka skoraj ni več mogoče kupiti in da večina ljudi ne ve, da homogenizirano mleko samo še po barvi spominja na naravno mleko. Tisočletja je bilo mleko vir zdravja za otroke in odrasle, danes pa ga je postopek homogenizacije spremenil v vir bolezni.
Homogenizirano mleko preprečuje prehitro ločevanje maščobe, kar omogoča daljše roke trajanja izdelkov. Kmalu zatem, ko je homogenizirano mleko v trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se pojavile alarmantne vesti o velikem porastu pojava poapnenja žil ne samo pri odraslih, ampak tudi pri otrocih.
Odziv mlekarske industrije na to je bila ponudba različnih vrst mleka z manjšo vsebnostjo maščobe, kar kaže na to, da so vedeli, da ima homogenizirana maščoba drugačne lastnosti od nehomogenizirane. Prej smo poznali samo polnomastno mleko in krivdo za poapnenje žil so takrat pripisovali predvsem maslu. Med maslom in homogenizirano mlečno maščobo je precejšna podobnost. Pri obeh z mehanskim postopkom uničijo naravno proteinsko membrano, ki obdaja maščobne kroglice. Te membrane pa narava ni ustvarila brez tehtnega razloga in prav njeno uničenje ima usodne posledice za zdravje ljudi in predvsem otrok, za katere še vedno priporočajo pitje polnomastnega mleka.
Majhnim otrokom je mleko glavna hrana in prve spremembe na ožilju zdravniki opažajo že pri triletnikih. Prav zaradi otrok želim dokazati in razložiti škodljivost homogenizacije in njeno nepotrebnost z vidika varnosti. Navajam prevod dela opisa homogenizacije iz Ullmannove Enciklopedije tehnične kemije (3. izdaja) v poglavju o mleku in mlečnih proizvodih:
Če imajo maščobne kroglice v tekočih trajnih mlečnih izdelkih enako disperzijsko stopnjo kot v svežem mleku, se hitro dvignejo in na površini tvorijo neprivlačne (grde) kompaktne sloje smetane ali maščobne zamaške. Maščobne kroglice zmanjšane na manj kot 2 mikrona pa se nasprotno le zelo počasi izločijo na površino, tako da se pri dovolj viskoznem izdelku ob normalnih pogojih skladiščenja maščoba ne izloči. Pri običajnih homogenizacijskih strojih se toplo mleko (oz. koncentrirano mleko ali smetana) s tribatno črpalko z veliko hitrostjo potiska skozi ozko režo. Pri tem nastale strižne sile maščobne kroglice raztegnejo po dolžini, da razpadejo na posamezne majhne kapljice, ki se še držijo skupaj podobno verižici biserov. Na posamezne maščobne kroglice razpadejo šele ob izstopu iz homogenizirne reže. Zaradi homogenizacije se uničijo prvotne membrane maščobnih kroglic. Istočasno pa se na novo nastale maščobne kroglice adsorbirajo beljakovine, predvsem kazein. Emulzija se stabilizira.
Postopek je videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev. Toda na maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z naravno membrano iz cca 1/3 fosfatidov in 2/3 membranskih proteinov, ki je preprečevala trdnejšo vezavo kazeina z njo, se po homogenizaciji trdno adsorbira kazein.
V naravnem mleku je kazein pretežno v obliki kazein-kalciumfosfatnih micel. Naš organizem novo nastale kombinacije (maščobe obdane s kazein-kalciumfosfatnimi micelami) ne zna prebaviti, deloma jo izloči, deloma jo nalaga na stene naših žil (od tod poapnenje). To tudi razlaga, zakaj organizem iz homogeniziranega mleka ne more izkoristiti kalcija.
Poleg tega stopi v akcijo še encim ksantin-oksidaza, ki se nahaja v notranjosti maščobnih kapljic. Ta encim je namenjen postopnemu razkroju proteinskega dela membrane maščobne kapljice, da nato organizem maščobo lahko uporabi. Ker membrane maščobnih celic po homogenizaciji ni več, ta encim začne delovati na tkivo v človeku in ga poškoduje.
Homogenizirano mleko je torej ena najhujših prevar današnjega časa. Spomnimo se samo na napise na embalaži: naravno, sveže mleko. Matere ga dajejo otrokom v dobri veri, da bodo dobili dovolj kalcija in beljakovin za zdravo rast, resnica pa je daleč od tega.
Vse homogenizirano mleko bi moralo imeti podobno kot cigarete na embalaži napisano opozorilo, da povzroča poapnenje žil. Predvsem pa bi moralo biti v trgovinah dovolj nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, ki bi bilo predelano čim bolj nežno, tako da bi v kar največji meri ohranilo lastnosti naravnega mleka.
Na pragu novega tisočletja bi morda lahko začeli razmišljati tudi o novih načinih predelave mleka. Nekoč so pri molži poskusili prvi curek iz vsakega vimena. Pri današnji napredni tehnologiji bi ne smelo biti pretežko zasnovati naprave, ki bi dobro mleko ločila od slabega.
Namesto pasterizacije bi bile potem potrebne samo zelo učinkovite hladilne naprave, kar tudi ne bi smelo predstavljati problema za tretje tisočletje. Naravno mleko zdravih, naravno hranjenih živali je namreč po svoji komplicirani in do vseh potankosti premišljeni sestavi ena največjih mojstrovin narave.
Popolno in lahko prebavljivo živilo. Ker je tako komplicirano, ga vsak naš poseg samo osiromaši. Že samo s kuhanjem uničimo v njem prisotne mlečne mikroorganizme, ki proizvajajo številne encime, med drugimi tudi encim za razgradnjo mlečnega sladkorja. Ti mikroorganizmi sestavljajo našo črevesno mikrofloro, če smo jih kot dojenčki dobili z maternim mlekom in nam jih niso uničili antibiotiki ob kakšnem zdravljenju. V nežno pasteriziranem mleku je še nekaj teh mikroorganizmov, ki poskrbijo za razgradnjo mlečnega sladkorja in katerih prisotnost v našem telesu nas varuje tudi pred bolezenskimi mikroorganizmi.
Tega mleka, ki je resnično najboljše živilo za otroke, danes skoraj ni mogoče kupiti.
Vsepovsod se na policah kopičijo samo homogenizirani izdelki. Izgovori, da ni dovolj dokazov o njihovi škodljivosti na osnovi epidemioloških študij, so pesek v oči.
Ali mora res najprej zboleti na milijone ljudi, da bi bila škodljivost dokazana. Nerazumljivo je, da živilo, ki ga ljudje in predvsem otroci uživajo vsakodnevno v večjih količinah, ni bilo pretestirano na podoben način kot zdravila.
Že preprost poskus s podganami, ko bi eno skupino živali hranili z nehomogeniziranim, drugo pa s homogeniziranim mlekom, bi hitro in nedvoumno pokazal razliko. Na osnovi tega bi nato lahko zahtevali, da mlekarska industrija vsaj pasterizirano mleko preneha homogenizirati.
Zakon, ki bi predpisoval predhodni preizkus s hranjenjem podgan za nova živila ali za nove tehnologije za predelavo le-teh, pa bi nas gotovo obvaroval še pred številnimi civilizacijskimi boleznimi. Ta primer je očiten dokaz, da samo kontrola mikroorganizmov in določenih posameznih nedovoljenih sestavin nikakor ne zagotavlja, da je živilo zdravo in neškodljivo. Na naš organizem vpliva živilo kot celota in ta vpliv je potrebno preveriti preden pride na tržišče.
Za dodatno osveščenost preberite še članek tukaj.
Maja Tomkiewicz-Vouk dipl. ing. kem. teh.
Objavljeno v reviji Zdravje
VIR: http://www.ringaraja.net/clanek/skodlji...
Avtor: Maja Tomkiewicz-Vouk | 24.1.2010
OBJAVI NA:
Na svetovnem spletu mrgoli člankov, ki bolj ali manj utemeljeno svarijo pred uživanjem mleka. Tudi v naših občilih so vse pogostejši. Če upoštevamo, da je danes večini ljudi dostopno samo homogenizirano industrijsko predelano mleko, imajo popolnoma prav.
S homogenizacijo se namreč mleko, ki je sicer najpopolnejše živilo, kar jih je narava ustvarila, spremeni v počasnega ubijalca, ki maši žile.
Nedopustno je, da danes nehomogeniziranega mleka skoraj ni več mogoče kupiti in da večina ljudi ne ve, da homogenizirano mleko samo še po barvi spominja na naravno mleko. Tisočletja je bilo mleko vir zdravja za otroke in odrasle, danes pa ga je postopek homogenizacije spremenil v vir bolezni.
Homogenizirano mleko preprečuje prehitro ločevanje maščobe, kar omogoča daljše roke trajanja izdelkov. Kmalu zatem, ko je homogenizirano mleko v trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se pojavile alarmantne vesti o velikem porastu pojava poapnenja žil ne samo pri odraslih, ampak tudi pri otrocih.
Odziv mlekarske industrije na to je bila ponudba različnih vrst mleka z manjšo vsebnostjo maščobe, kar kaže na to, da so vedeli, da ima homogenizirana maščoba drugačne lastnosti od nehomogenizirane. Prej smo poznali samo polnomastno mleko in krivdo za poapnenje žil so takrat pripisovali predvsem maslu. Med maslom in homogenizirano mlečno maščobo je precejšna podobnost. Pri obeh z mehanskim postopkom uničijo naravno proteinsko membrano, ki obdaja maščobne kroglice. Te membrane pa narava ni ustvarila brez tehtnega razloga in prav njeno uničenje ima usodne posledice za zdravje ljudi in predvsem otrok, za katere še vedno priporočajo pitje polnomastnega mleka.
Majhnim otrokom je mleko glavna hrana in prve spremembe na ožilju zdravniki opažajo že pri triletnikih. Prav zaradi otrok želim dokazati in razložiti škodljivost homogenizacije in njeno nepotrebnost z vidika varnosti. Navajam prevod dela opisa homogenizacije iz Ullmannove Enciklopedije tehnične kemije (3. izdaja) v poglavju o mleku in mlečnih proizvodih:
Če imajo maščobne kroglice v tekočih trajnih mlečnih izdelkih enako disperzijsko stopnjo kot v svežem mleku, se hitro dvignejo in na površini tvorijo neprivlačne (grde) kompaktne sloje smetane ali maščobne zamaške. Maščobne kroglice zmanjšane na manj kot 2 mikrona pa se nasprotno le zelo počasi izločijo na površino, tako da se pri dovolj viskoznem izdelku ob normalnih pogojih skladiščenja maščoba ne izloči. Pri običajnih homogenizacijskih strojih se toplo mleko (oz. koncentrirano mleko ali smetana) s tribatno črpalko z veliko hitrostjo potiska skozi ozko režo. Pri tem nastale strižne sile maščobne kroglice raztegnejo po dolžini, da razpadejo na posamezne majhne kapljice, ki se še držijo skupaj podobno verižici biserov. Na posamezne maščobne kroglice razpadejo šele ob izstopu iz homogenizirne reže. Zaradi homogenizacije se uničijo prvotne membrane maščobnih kroglic. Istočasno pa se na novo nastale maščobne kroglice adsorbirajo beljakovine, predvsem kazein. Emulzija se stabilizira.
Postopek je videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev. Toda na maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z naravno membrano iz cca 1/3 fosfatidov in 2/3 membranskih proteinov, ki je preprečevala trdnejšo vezavo kazeina z njo, se po homogenizaciji trdno adsorbira kazein.
V naravnem mleku je kazein pretežno v obliki kazein-kalciumfosfatnih micel. Naš organizem novo nastale kombinacije (maščobe obdane s kazein-kalciumfosfatnimi micelami) ne zna prebaviti, deloma jo izloči, deloma jo nalaga na stene naših žil (od tod poapnenje). To tudi razlaga, zakaj organizem iz homogeniziranega mleka ne more izkoristiti kalcija.
Poleg tega stopi v akcijo še encim ksantin-oksidaza, ki se nahaja v notranjosti maščobnih kapljic. Ta encim je namenjen postopnemu razkroju proteinskega dela membrane maščobne kapljice, da nato organizem maščobo lahko uporabi. Ker membrane maščobnih celic po homogenizaciji ni več, ta encim začne delovati na tkivo v človeku in ga poškoduje.
Homogenizirano mleko je torej ena najhujših prevar današnjega časa. Spomnimo se samo na napise na embalaži: naravno, sveže mleko. Matere ga dajejo otrokom v dobri veri, da bodo dobili dovolj kalcija in beljakovin za zdravo rast, resnica pa je daleč od tega.
Vse homogenizirano mleko bi moralo imeti podobno kot cigarete na embalaži napisano opozorilo, da povzroča poapnenje žil. Predvsem pa bi moralo biti v trgovinah dovolj nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, ki bi bilo predelano čim bolj nežno, tako da bi v kar največji meri ohranilo lastnosti naravnega mleka.
Na pragu novega tisočletja bi morda lahko začeli razmišljati tudi o novih načinih predelave mleka. Nekoč so pri molži poskusili prvi curek iz vsakega vimena. Pri današnji napredni tehnologiji bi ne smelo biti pretežko zasnovati naprave, ki bi dobro mleko ločila od slabega.
Namesto pasterizacije bi bile potem potrebne samo zelo učinkovite hladilne naprave, kar tudi ne bi smelo predstavljati problema za tretje tisočletje. Naravno mleko zdravih, naravno hranjenih živali je namreč po svoji komplicirani in do vseh potankosti premišljeni sestavi ena največjih mojstrovin narave.
Popolno in lahko prebavljivo živilo. Ker je tako komplicirano, ga vsak naš poseg samo osiromaši. Že samo s kuhanjem uničimo v njem prisotne mlečne mikroorganizme, ki proizvajajo številne encime, med drugimi tudi encim za razgradnjo mlečnega sladkorja. Ti mikroorganizmi sestavljajo našo črevesno mikrofloro, če smo jih kot dojenčki dobili z maternim mlekom in nam jih niso uničili antibiotiki ob kakšnem zdravljenju. V nežno pasteriziranem mleku je še nekaj teh mikroorganizmov, ki poskrbijo za razgradnjo mlečnega sladkorja in katerih prisotnost v našem telesu nas varuje tudi pred bolezenskimi mikroorganizmi.
Tega mleka, ki je resnično najboljše živilo za otroke, danes skoraj ni mogoče kupiti.
Vsepovsod se na policah kopičijo samo homogenizirani izdelki. Izgovori, da ni dovolj dokazov o njihovi škodljivosti na osnovi epidemioloških študij, so pesek v oči.
Ali mora res najprej zboleti na milijone ljudi, da bi bila škodljivost dokazana. Nerazumljivo je, da živilo, ki ga ljudje in predvsem otroci uživajo vsakodnevno v večjih količinah, ni bilo pretestirano na podoben način kot zdravila.
Že preprost poskus s podganami, ko bi eno skupino živali hranili z nehomogeniziranim, drugo pa s homogeniziranim mlekom, bi hitro in nedvoumno pokazal razliko. Na osnovi tega bi nato lahko zahtevali, da mlekarska industrija vsaj pasterizirano mleko preneha homogenizirati.
Zakon, ki bi predpisoval predhodni preizkus s hranjenjem podgan za nova živila ali za nove tehnologije za predelavo le-teh, pa bi nas gotovo obvaroval še pred številnimi civilizacijskimi boleznimi. Ta primer je očiten dokaz, da samo kontrola mikroorganizmov in določenih posameznih nedovoljenih sestavin nikakor ne zagotavlja, da je živilo zdravo in neškodljivo. Na naš organizem vpliva živilo kot celota in ta vpliv je potrebno preveriti preden pride na tržišče.
Za dodatno osveščenost preberite še članek tukaj.
Maja Tomkiewicz-Vouk dipl. ing. kem. teh.
Objavljeno v reviji Zdravje
VIR: http://www.ringaraja.net/clanek/skodlji...
LP
- zaklenil: imagodei ()
lonz ::
''RESNICE IN ZMOTE O MLEKU"
K pisanju tega sestavka me je vzpodbudil članek z naslovom >>Homogenizirano mleko je počasni ubijalec<<. Pravzaprav sta me k pisanju bolj kot članek vzpodbudili pismi bralk, ki v grozi pred nevarnim ubijalcem pozivata v akcijo kar vso slovensko javnost, vključno s predsednikom države. Res, da imamo Slovenci (pa ne samo Slovenci) radi senzacije, vendar prehrana ni področje, ki bi bilo primerno za takšne igrice.
Ljudje dobro vedo, da obstaja povezava med prehrano in zdravjem. Zastrašujoči stavki o škodljivosti mlečne maščobe v homogeniziranem mleku pod naslovi, ki imajo nadih >>smrtne nevarnosti<< jih zagotovo prestrašijo in odvrnejo od pitja te vrste mleka. Saj to je prav, boste rekli! Res je, to bi bilo prav, če bi sestavki temeljili na znanstveno dokazanih resnicah, potrjenih v raziskovalni in strokovni javnosti. Pretirano poenostavljanje znanstvenih odkritij o povezavi med prehrano in zdravjem lahko privede do povsem napačnih sklepanj oziroma zaključkov. Pazimo torej, kako >>senzacionalno<< pišemo o hrani in ne begajmo ljudi s >>polresnicami<<. Pomislimo, kaj vse je bilo že napisanega samo o škodljivosti in koristnosti masla in margarine, pa o sladkorju in umetnih sladilih, paradižniku in korenčkovem soku.
Če bi torej povprašali prave strokovnjake za prehrano bi vam ti, na osnovi vsega, kar je bilo do zdaj znanstveno ugotovljenega zatrdili, da je povsem nemogoče, da bi mlečna maščoba zaužita z mlekom direktno prehajala iz prebavnega trakta v ožilje.
Pa pojdimo po vrsti! Glavnino mlečne maščobe (okoli 98 odstotkov) predstavljajo trigliceridi (triacilgliceroli), sestavljeni iz ene molekule glicerola in treh mulekul maščobnih kislin (lahko so enake ali različne). Maščoba se nahaja v mleku v maščobnih kroglicah (kapljicah), ki so porazdeljene v vodni fazi v obliki emulzije. Nastaja v celicah mlečne žleze. Ko maščoba izstopa iz celice mlečne žleze se obda z membrano, ki vsebuje veliko fosfolipidov in proteinov. Maščobne kroglice lahko po velikosti razvrstimo v tri skupine: majhne, s premerom do 1 mikron (?m), srednje, s premerom med 3 in 5 mikroni in velike, s premerom med 8 in 10 mikroni. Kar 70 do 90 % maščobnih kroglic v kravjem pa tudi humanem mleku spada v prvo skupino, torej so manjše od 1 mikrona in so že same po sebi po velikosti takšne kot tiste, ki bodo nastale med homogenizacijo. Med homogenizacijo namreč večje kroglice s posebnim postopkom razbijejo na manjše. S tem se skupna površina kroglic (torej površina preko katere bodo lahko med prebavo delovali na maščobe encimi, ki maščobe razgrajujejo) poveča. Površino novo nastalih kroglic prekrijejo kazeinske micele in podmicele in v manjši meri serum proteini. Te snovi bi, kot trdi v vaši reviji objavljeni članek, dejansko zaščitile maščobne kroglice pred učinkovanjem t.i. lipolitičnih encimov, torej encimov, ki razgrajujejo maščobe, če ne bi kazeini, ki so občutljivi za kislino (nizke pH vrednosti), v okolju želodca izgubili električni naboj (tudi stabilnost). Zato so lažje dostopni prebavnim encimom ter zato lažje razgradljivi (ne pa težje !). Ko se razgradijo kazeini, ki >>ščitijo<< maščobne kapljice, tudi maščobna kapljica ni več zaščitena pred encimi, ki razgrajujejo maščobe. na osnovi teh ugotovitev strokovna literatura navaja, da je homogenizirana maščoba lažje prebavljiva kot nehomogenizirana.
Po tej poenostavljeni razlagi bom poskusila v nadaljevanju razložiti, zakaj maščobne kroglice, tudi če so zelo majhne, ne morejo >>skakati<< skozi črevesno steno in se nato lepiti po stenah ožilja.
Kadar želimo govoriti o vplivu hrane na zdravje moramo imeti vsaj osnovno znanja iz fiziologije prehrane, v našem primeru znanje o prebavi in absorbciji maščob. Proces prebave maščobe se začne v želodcu, kjer se s pomočjo želodčnih sokov in gibanja mišic želodca maščoba porazdeli po vsebini želodca v obliki emulzije. Mlečna maščoba, za razliko od drugih vrst maščob, v takšni obliki v želodec že pride. Prava razgradnja maščobe se začne v tankem črevesu (jejunum), kjer encim lipaza cepi maščobo do maščobnih kislin in glicerola ter majhno količino monogliceridov, encim fosfolipaza pa razgradi fosfolipide membran. Proteine (tudi kazeine) so že v želodcu začeli razgrajevati kislina in pepsin, njihova razgradnja s proteolitičnimi encimi pa se nadaljuje v tankem črevesu. Maščoba v vodni mešanici tankega črevesa ni topna. Manjše kroglice bi se hitro združile v večje kroglice. Za uspešno delovanje lipaz morajo zato posebni emulgatorji - žolčne kisline te kroglice obdržati čim manjše, v obliki fine emulzije! Ko so maščobe razgrajene do njihovih sestavin, te sestavine (glicerol in maščobne kisline) prehajajo (difundirajo) v obliki drobnih kompleksov, ki jih imenujemo micele, v črevesne celice (enterocite). Tam se začne ponovna sinteza maščob, ki pa so po sestavi različne od maščob, prisotnih v prebavljeni hrani. S povezavo (prekrivanjem) trigliceridov s fosfolipidi in apolipoproteini nastanejo hilomikroni, ki vsebujejo tudi druge produkte, nastale med prebavo maščobe, kot so holesterol in v maščobi topni vitamini. Hilomikroni prehajajo nato v limfni sistem in tako se začne njihovo potovanje po telesu. Hilomikroni pa so samo ena oblika lipoproteinov, ki prenašajo maščobe po telesu. To pa je že nova zapletena zgodba, s katero bi bilo ob upoštevanju količine in sestave zaužite maščobe mnogo natančneje razložiti povezavo med prehrano (maščobo) in obolenji srca in ožilja kot pa s poenostavljeno zgodbico, ki si je tokrat za dežurnega krivca izbrala homogenizirano mleko.
Prof. dr. Irena Rogelj
Biotehniška fakulteta, Katedra za mlekarstvo''
Komentar k e-pismu HOMOGENIZIRANO MLEKO - POČASNI UBIJALEC
Alpsko mleko je sterilen proizvod, tako kot vsa mleka z oznako UHT (Ultra High Temperature), seveda homogeniziran. Beseda homogeniziran pomeni, da so večje maščobne molekule razbite na manjše, s čimer se v mleko lepo vkomponirajo in se ne združujejo na površju in tako ne tvorijo dobro znane smetane, ki se izloči na svežem mleku. Tekom mirovanja (skladiščenja) se pa ta smetana vendarle pojavi (postopno se maščobne kroglice združujejo in flotirajo na površje). Homogenizacijo v mlekarski industriji izvajamo zato, ker vsemu mleku, ki ga sprejmemo predhodno posnamemo vso maščobo in jo nato, glede na odločitev ali bomo izdelovali 3.5, 1.6 ali 0.5 mleko, jogurt, sladoled, vračamo nazaj v določenih odstotkih. Ker sta enkrat vodna in maščobna faza že odvojeni, je treba maščobo razbiti, da jo tako lažje vrnemo v vodno fazo mleka. To je homogenizacija. Tu ne gre za nikakršno spreminjanje maščobnih kislin, ki so nekaj drugega kot maščobne kapljice. Maščobne kapljice sestojijo iz maščobnih kislin. Presnova maščob v človeškem organizmu poteka v tankem črevesju s pomočjo encimov imenovanih lipaze, ki maščobo razgradijo na maščobne kisline, ki nato preko hilomikronov prenašajo le-te v jetra, kjer se ustrezno presnovijo. Nobena maščoba ne gre kar iz želodca v kri in na žilne stene. Človek, ki ima kolikor toliko znanja o fiziologiji prehrane, bi take stvari moral vedeti... glede na to, da zadevo piše kemijska inženirka, mi je popolnoma jasno, da ima o presnovi toliko znanja, kot moja mama... torej bolj malo. Poapnenje žil pri triletnikih ima najbrž vzrok kje drugje (bi bilo fajn, da gospa za svoje trditve doda kakšen vir ali link, kjer so tej podatki javno dostopni), glede na to, da jih večina je pohano meso in pomfri, o sadju in zelenjavi pa ne duha ne sluha.
A ja, pa še razlika med sterilizacijo UHT in pasterizacijo: Sterilizirano mleko se termično obdela pri 142 °C z direktnim vpihovanjem pare v mleko (vkomponirano paro se nato vakuumsko odstrani) za 2 sekundi, s čimer uničimo popolnoma vse mikroorganizme. Pri pasterizaciji pa se mleko termično obdela pri 75 °C nekaj minut, s čimer uničimo zgolj patogene (nevarne) mikroorganizme. Ker nekaj mikroorganizmov ostane, se po nekaj dneh takšno mleko skisa. Pri sterilnem mleku pa poteka sterilizacija in polnjenje v popolnoma aseptičnem, sterilnem okolju, zaradi česar do kvara skoraj ne mora priti. Nekako podobno kot so narejene kašice za dojenčke, ki imajo rok uporabe 1 leto (UHT mleko pa le 4-6 mesecev).
Gaja Vlaj, univ.dipl.inž.živ.teh.
K pisanju tega sestavka me je vzpodbudil članek z naslovom >>Homogenizirano mleko je počasni ubijalec<<. Pravzaprav sta me k pisanju bolj kot članek vzpodbudili pismi bralk, ki v grozi pred nevarnim ubijalcem pozivata v akcijo kar vso slovensko javnost, vključno s predsednikom države. Res, da imamo Slovenci (pa ne samo Slovenci) radi senzacije, vendar prehrana ni področje, ki bi bilo primerno za takšne igrice.
Ljudje dobro vedo, da obstaja povezava med prehrano in zdravjem. Zastrašujoči stavki o škodljivosti mlečne maščobe v homogeniziranem mleku pod naslovi, ki imajo nadih >>smrtne nevarnosti<< jih zagotovo prestrašijo in odvrnejo od pitja te vrste mleka. Saj to je prav, boste rekli! Res je, to bi bilo prav, če bi sestavki temeljili na znanstveno dokazanih resnicah, potrjenih v raziskovalni in strokovni javnosti. Pretirano poenostavljanje znanstvenih odkritij o povezavi med prehrano in zdravjem lahko privede do povsem napačnih sklepanj oziroma zaključkov. Pazimo torej, kako >>senzacionalno<< pišemo o hrani in ne begajmo ljudi s >>polresnicami<<. Pomislimo, kaj vse je bilo že napisanega samo o škodljivosti in koristnosti masla in margarine, pa o sladkorju in umetnih sladilih, paradižniku in korenčkovem soku.
Če bi torej povprašali prave strokovnjake za prehrano bi vam ti, na osnovi vsega, kar je bilo do zdaj znanstveno ugotovljenega zatrdili, da je povsem nemogoče, da bi mlečna maščoba zaužita z mlekom direktno prehajala iz prebavnega trakta v ožilje.
Pa pojdimo po vrsti! Glavnino mlečne maščobe (okoli 98 odstotkov) predstavljajo trigliceridi (triacilgliceroli), sestavljeni iz ene molekule glicerola in treh mulekul maščobnih kislin (lahko so enake ali različne). Maščoba se nahaja v mleku v maščobnih kroglicah (kapljicah), ki so porazdeljene v vodni fazi v obliki emulzije. Nastaja v celicah mlečne žleze. Ko maščoba izstopa iz celice mlečne žleze se obda z membrano, ki vsebuje veliko fosfolipidov in proteinov. Maščobne kroglice lahko po velikosti razvrstimo v tri skupine: majhne, s premerom do 1 mikron (?m), srednje, s premerom med 3 in 5 mikroni in velike, s premerom med 8 in 10 mikroni. Kar 70 do 90 % maščobnih kroglic v kravjem pa tudi humanem mleku spada v prvo skupino, torej so manjše od 1 mikrona in so že same po sebi po velikosti takšne kot tiste, ki bodo nastale med homogenizacijo. Med homogenizacijo namreč večje kroglice s posebnim postopkom razbijejo na manjše. S tem se skupna površina kroglic (torej površina preko katere bodo lahko med prebavo delovali na maščobe encimi, ki maščobe razgrajujejo) poveča. Površino novo nastalih kroglic prekrijejo kazeinske micele in podmicele in v manjši meri serum proteini. Te snovi bi, kot trdi v vaši reviji objavljeni članek, dejansko zaščitile maščobne kroglice pred učinkovanjem t.i. lipolitičnih encimov, torej encimov, ki razgrajujejo maščobe, če ne bi kazeini, ki so občutljivi za kislino (nizke pH vrednosti), v okolju želodca izgubili električni naboj (tudi stabilnost). Zato so lažje dostopni prebavnim encimom ter zato lažje razgradljivi (ne pa težje !). Ko se razgradijo kazeini, ki >>ščitijo<< maščobne kapljice, tudi maščobna kapljica ni več zaščitena pred encimi, ki razgrajujejo maščobe. na osnovi teh ugotovitev strokovna literatura navaja, da je homogenizirana maščoba lažje prebavljiva kot nehomogenizirana.
Po tej poenostavljeni razlagi bom poskusila v nadaljevanju razložiti, zakaj maščobne kroglice, tudi če so zelo majhne, ne morejo >>skakati<< skozi črevesno steno in se nato lepiti po stenah ožilja.
Kadar želimo govoriti o vplivu hrane na zdravje moramo imeti vsaj osnovno znanja iz fiziologije prehrane, v našem primeru znanje o prebavi in absorbciji maščob. Proces prebave maščobe se začne v želodcu, kjer se s pomočjo želodčnih sokov in gibanja mišic želodca maščoba porazdeli po vsebini želodca v obliki emulzije. Mlečna maščoba, za razliko od drugih vrst maščob, v takšni obliki v želodec že pride. Prava razgradnja maščobe se začne v tankem črevesu (jejunum), kjer encim lipaza cepi maščobo do maščobnih kislin in glicerola ter majhno količino monogliceridov, encim fosfolipaza pa razgradi fosfolipide membran. Proteine (tudi kazeine) so že v želodcu začeli razgrajevati kislina in pepsin, njihova razgradnja s proteolitičnimi encimi pa se nadaljuje v tankem črevesu. Maščoba v vodni mešanici tankega črevesa ni topna. Manjše kroglice bi se hitro združile v večje kroglice. Za uspešno delovanje lipaz morajo zato posebni emulgatorji - žolčne kisline te kroglice obdržati čim manjše, v obliki fine emulzije! Ko so maščobe razgrajene do njihovih sestavin, te sestavine (glicerol in maščobne kisline) prehajajo (difundirajo) v obliki drobnih kompleksov, ki jih imenujemo micele, v črevesne celice (enterocite). Tam se začne ponovna sinteza maščob, ki pa so po sestavi različne od maščob, prisotnih v prebavljeni hrani. S povezavo (prekrivanjem) trigliceridov s fosfolipidi in apolipoproteini nastanejo hilomikroni, ki vsebujejo tudi druge produkte, nastale med prebavo maščobe, kot so holesterol in v maščobi topni vitamini. Hilomikroni prehajajo nato v limfni sistem in tako se začne njihovo potovanje po telesu. Hilomikroni pa so samo ena oblika lipoproteinov, ki prenašajo maščobe po telesu. To pa je že nova zapletena zgodba, s katero bi bilo ob upoštevanju količine in sestave zaužite maščobe mnogo natančneje razložiti povezavo med prehrano (maščobo) in obolenji srca in ožilja kot pa s poenostavljeno zgodbico, ki si je tokrat za dežurnega krivca izbrala homogenizirano mleko.
Prof. dr. Irena Rogelj
Biotehniška fakulteta, Katedra za mlekarstvo''
Komentar k e-pismu HOMOGENIZIRANO MLEKO - POČASNI UBIJALEC
Alpsko mleko je sterilen proizvod, tako kot vsa mleka z oznako UHT (Ultra High Temperature), seveda homogeniziran. Beseda homogeniziran pomeni, da so večje maščobne molekule razbite na manjše, s čimer se v mleko lepo vkomponirajo in se ne združujejo na površju in tako ne tvorijo dobro znane smetane, ki se izloči na svežem mleku. Tekom mirovanja (skladiščenja) se pa ta smetana vendarle pojavi (postopno se maščobne kroglice združujejo in flotirajo na površje). Homogenizacijo v mlekarski industriji izvajamo zato, ker vsemu mleku, ki ga sprejmemo predhodno posnamemo vso maščobo in jo nato, glede na odločitev ali bomo izdelovali 3.5, 1.6 ali 0.5 mleko, jogurt, sladoled, vračamo nazaj v določenih odstotkih. Ker sta enkrat vodna in maščobna faza že odvojeni, je treba maščobo razbiti, da jo tako lažje vrnemo v vodno fazo mleka. To je homogenizacija. Tu ne gre za nikakršno spreminjanje maščobnih kislin, ki so nekaj drugega kot maščobne kapljice. Maščobne kapljice sestojijo iz maščobnih kislin. Presnova maščob v človeškem organizmu poteka v tankem črevesju s pomočjo encimov imenovanih lipaze, ki maščobo razgradijo na maščobne kisline, ki nato preko hilomikronov prenašajo le-te v jetra, kjer se ustrezno presnovijo. Nobena maščoba ne gre kar iz želodca v kri in na žilne stene. Človek, ki ima kolikor toliko znanja o fiziologiji prehrane, bi take stvari moral vedeti... glede na to, da zadevo piše kemijska inženirka, mi je popolnoma jasno, da ima o presnovi toliko znanja, kot moja mama... torej bolj malo. Poapnenje žil pri triletnikih ima najbrž vzrok kje drugje (bi bilo fajn, da gospa za svoje trditve doda kakšen vir ali link, kjer so tej podatki javno dostopni), glede na to, da jih večina je pohano meso in pomfri, o sadju in zelenjavi pa ne duha ne sluha.
A ja, pa še razlika med sterilizacijo UHT in pasterizacijo: Sterilizirano mleko se termično obdela pri 142 °C z direktnim vpihovanjem pare v mleko (vkomponirano paro se nato vakuumsko odstrani) za 2 sekundi, s čimer uničimo popolnoma vse mikroorganizme. Pri pasterizaciji pa se mleko termično obdela pri 75 °C nekaj minut, s čimer uničimo zgolj patogene (nevarne) mikroorganizme. Ker nekaj mikroorganizmov ostane, se po nekaj dneh takšno mleko skisa. Pri sterilnem mleku pa poteka sterilizacija in polnjenje v popolnoma aseptičnem, sterilnem okolju, zaradi česar do kvara skoraj ne mora priti. Nekako podobno kot so narejene kašice za dojenčke, ki imajo rok uporabe 1 leto (UHT mleko pa le 4-6 mesecev).
Gaja Vlaj, univ.dipl.inž.živ.teh.
...arrrrrr, shiver me timbers...
Blinder ::
vi dva, a v dveh vrsticah se ne da napisat? 
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
lonz ::
Eh, ta članek že od 2002 kroži naokol in kipne na površino vsake tolko cajta. Mam replike shranjene že odkar so pr sosed zarad te oslarije skor otroka šli stradat. Poleg tega se zahtevajo argumentirani odgovori.
...arrrrrr, shiver me timbers...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: lonz ()
tomi66 ::
Bravo, dobra tema!
Nisem bral, nimam casa, toda mleko je n1 rakotvoren
-mlecni izdelki imajo veliko kalcija, zivalski kalcij=rak na prostati
mlecni izdelki imajo veliko mascob, zivalske mascobe
=rak na pljucih
-kazein 90%, mlecnega proteina, je najtezje prebavljiv zivalski protein, prispeva k vsem rakom, predvsem na limfi/manj pogost rak
-Whey 10%, je pa celo kemoterapevtski, ga dajejo bolnikom z aidsom, da ne zbolijo, ampak je dober samo za prestop na vegetarjanstvo, potem pa raje brez.
lp
Nisem bral, nimam casa, toda mleko je n1 rakotvoren
-mlecni izdelki imajo veliko kalcija, zivalski kalcij=rak na prostati
mlecni izdelki imajo veliko mascob, zivalske mascobe
=rak na pljucih
-kazein 90%, mlecnega proteina, je najtezje prebavljiv zivalski protein, prispeva k vsem rakom, predvsem na limfi/manj pogost rak
-Whey 10%, je pa celo kemoterapevtski, ga dajejo bolnikom z aidsom, da ne zbolijo, ampak je dober samo za prestop na vegetarjanstvo, potem pa raje brez.
lp
www.hempaq.wordpress.com
Dr_M ::
Na sreco ne jem mleka, tako da se niti ne sekiram. 
Se mi pa smilijo ljudje, ki goltajo mleko, kot da je to edino zivilo.
Se mi pa smilijo ljudje, ki goltajo mleko, kot da je to edino zivilo.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
_nomis_ ::
Kot vem se pri segrevanju že pri nizkih temperaturah uničijo določeni vitamini pa ne samo pri mleku tudi pri drugih živilih.
LP
imagodei ::
tomi66,
Želena je argumentirana debata brez sklicevanja na lastno avtoriteto. Beri Pravila
Torej - urlpls
Želena je argumentirana debata brez sklicevanja na lastno avtoriteto. Beri Pravila
Torej - urlpls
- Hoc est qui sumus -
T-h-o-r ::
jaz sem spil hektolitre mleka v otroštvu in najstniških letih, zdaj ga malo manj, ampak še vedno relativno veliko
pa mi ni glih videt nekih slabih posledic
pa mi ni glih videt nekih slabih posledic
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?
if we no longer are interested in being civilized?
z3ro ::
včasi sem spil/pojedel več kot liter mleka na dan..edino kaj me sedaj matra je želodec, ne vem pa če ravno zarad mleka. opažam edino da če sedaj popijem preveč mleka me skoraj zagotovo boli želodec..
jest10 ::
WamPIRe- ::
mmmm mleko! Grem si ga 1l iskat pa exat!
Al je bolje da exam 1l pira? :) Če bom od mleka crknu, naj bo! Eni od kajenja, drugi od alkohola, tretji od hamburgerjev, četrti od živcev...
Brez skrbi... življenja še nihče ni preživel.
Al je bolje da exam 1l pira? :) Če bom od mleka crknu, naj bo! Eni od kajenja, drugi od alkohola, tretji od hamburgerjev, četrti od živcev...
Brez skrbi... življenja še nihče ni preživel.
Zgodovina sprememb…
- odbrisal: imagodei ()
jest10 ::
vegsource.com? Ja seveda, statistiki na tej strani se pa sigurno lahko 100% verjame
Kalcij je kalcij. Pa če je to od krave, iz solate, ali pa če glodaš apnenec.
Kalcij je kalcij. Pa če je to od krave, iz solate, ali pa če glodaš apnenec.
imagodei ::
@tomi66,
Daj zresni se - po hitrem postopku. Tole tvoje bluzenje ni niti za Anonimni Experiment.
Kalcij je en sam - vsi atomi Kalcija (pustimo izotope pri miru, če še osnov ne obvladaš) so enaki in neločljivi med sabo. Telo niti približno ne more ločiti med atomom kalcija, ki izvira iz živali, ali tistim iz korale. Enostavno ne gre in ne deluje tako.
Žival je pojedla kalcij iz rastline, ta pa ga je potegnila iz zemlje ali dobila iz zraka. Kako se ti "kalciji" razlikujejo?
Sori - za sodelovanje na S-T boš moral biti pripravljen svoje fantazije podkrepiti z jasnimi, zdravimi argumenti. Skrajnih bebarij pa ne bomo prenašali.
Daj zresni se - po hitrem postopku. Tole tvoje bluzenje ni niti za Anonimni Experiment.
Kalcij je en sam - vsi atomi Kalcija (pustimo izotope pri miru, če še osnov ne obvladaš) so enaki in neločljivi med sabo. Telo niti približno ne more ločiti med atomom kalcija, ki izvira iz živali, ali tistim iz korale. Enostavno ne gre in ne deluje tako.
Žival je pojedla kalcij iz rastline, ta pa ga je potegnila iz zemlje ali dobila iz zraka. Kako se ti "kalciji" razlikujejo?
Sori - za sodelovanje na S-T boš moral biti pripravljen svoje fantazije podkrepiti z jasnimi, zdravimi argumenti. Skrajnih bebarij pa ne bomo prenašali.
- Hoc est qui sumus -
Zheegec ::
Kaj potem jes, nimas izbire, a ne?
lp
Jap, vsi bomo umrli jutri zaradi te nezdrave hrane...
Pa pustimo pri miru to, da se povprečna življenjska doba ljudi v razvitem svetu stalno povečuje, kar nekako slabo podpira ta tvoja bluzenja o "baubau" prehrani. Saj mogoče bi živeli še kakšno leto dlje, če bi bila hrana extra bolj zdrava, samo za to potrebujemo dokaze, vsekakor pa lahko rečemo, da je ali hrana čedalje bolj zdrava (=ljudje živimo čedalje dlje), ali pa da so drugi dejavniki bolj pomembni od zelo zdrave hrane (=ljudlje živimo čedalje dlje).
Da?
[edit]
si totalno nestrokoven, zakaj je potem koralni kalcij tako drag, posurfaj in bos videl, da zdravi raka,
Ej, če daš več denarja za [vstavi tukaj] kalcij, ti jaz prodam ÜberKalcij Supra Formula po ugodni ceni! Je še boljši, kot koralni kalcij. Dokazano!
"božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Zheegec ()
tomi66 ::
alien
Ja, standard in ponudba, jemo vse bolj raznoliko, kar kompenzira umetno pridelavo, samo ti podatki o zivljenski dobi so zavajujoci, na splosno svetovna
genetika pada(obesity,diabetes 60%sveta, temu je skupna impotenca)
lp
Ja, standard in ponudba, jemo vse bolj raznoliko, kar kompenzira umetno pridelavo, samo ti podatki o zivljenski dobi so zavajujoci, na splosno svetovna
genetika pada(obesity,diabetes 60%sveta, temu je skupna impotenca)
lp
www.hempaq.wordpress.com
Zgodovina sprememb…
- spremenil: tomi66 ()
Zheegec ::
alien
Ja, standard in ponudba, jemo vse bolj raznoliko, kar kompenzira umetno pridelavo, samo ti podatki o zivljenski dobi so zavajujoci, na splosno svetovna
genetika pada(obesity,diabetes 60%sveta, temu je skupna impotenca)
lp
Čakaj, če ljudje več umirajo od debelosti in ostalih zadev, zakaj pa je povprečna življenjska doba čedalje večja?
"božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
redo ::
Čakaj, če ljudje več umirajo od debelosti in ostalih zadev, zakaj pa je povprečna življenjska doba čedalje večja?
Zato ker tudi pljučnica ni več to, kar je včasih bila.
Zgodovina sprememb…
- odbrisal: imagodei ()
imagodei ::
tomi> "ce ne mores preveriti mojih linkov, kako naj argumentiram?"
Sem imel napisal odgovor, pa sem vmes zvedel o 12 dimenzijah atoma in atomskem spominu.
Brišem komplet offtopic. Tle se bo debatiralo o mleku, ali pa se ne bo debatiralo sploh.
Sem imel napisal odgovor, pa sem vmes zvedel o 12 dimenzijah atoma in atomskem spominu.
Brišem komplet offtopic. Tle se bo debatiralo o mleku, ali pa se ne bo debatiralo sploh.
- Hoc est qui sumus -
#000000 ::
BTW kok jest vem, druzga kot driske od mleka ni za pričakovat.
sploh po litru ali +
sploh po litru ali +
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: #000000 ()
Fizikalko ::
Hehe, eni ste pa res za štose... Toej, če vas prav štekam: zato, ker pijem melko, ki je blo en mau segreto, da se pobije bakterije, bom orenk zbolel? U have GOT to be kiddin' me!
P4ajo ::
No ja... kot oseba, ki spije minimalno 2 litra mleka na dan in vsi podatki kažejo na odlično zdravje, se mi zdi vse skupaj rahlo smešno :)
(imagodei... če ni smisel, da pridemo problemu do dna, bo tomi66, ki je povod za vso že v 2. postu teme rešeno problematiko ostal na enakem kot je in bo nadeljevanje teme izgubilo smisel, tako da nevem, če je res potrebno brisat poste, kjer ga hočem pripeljat do dna problematike :) )
(imagodei... če ni smisel, da pridemo problemu do dna, bo tomi66, ki je povod za vso že v 2. postu teme rešeno problematiko ostal na enakem kot je in bo nadeljevanje teme izgubilo smisel, tako da nevem, če je res potrebno brisat poste, kjer ga hočem pripeljat do dna problematike :) )
Zgodovina sprememb…
- spremenil: P4ajo ()
imagodei ::
Hvala za sodelovanje, zahvalite se uporabniku tomi66 za zaklep teme.
Izbrisana sporočila si bo verjetno kmalu ogledal kakšen TP z višjimi pristojnostmi in po svoji presoji ukrepal proti posameznikom.
Izbrisana sporočila si bo verjetno kmalu ogledal kakšen TP z višjimi pristojnostmi in po svoji presoji ukrepal proti posameznikom.
- Hoc est qui sumus -
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Kater mlek kupujete (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Loža | 29239 (15841) | ales85 |
| » | Homogenizirani mlecni izdelki telesu vzamejo več kalcija, kot ga vsebujejo? (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 7368 (5841) | vostok_1 |
| » | Mleko (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 20246 (11471) | BigWhale |
| » | Alpsko mleko ob kuhanju eksplodira? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 23858 (20513) | echo |
| » | Mleko iz mlekomata (preverjeno) (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 40443 (35876) | Terman |