Dragon Age 2

def0r je 11. mar 2011 ob 13:55 izjavil:

Jp samo zakaj bi dal notri sploh junk ce lahko samo povecas stevilo golda? In samo zasedejo inventorij ko resno rabis iteme.

Saj sem zgoraj napisal. Odvisno od načina igranja. Jaz vsak predmet, ki ga poberem pregledam ali mi bo morda v prihodnje še kaj koristil, če ne ga kar takoj prestavim v Junk predalček. Tako imam v nahrbtniku ves čas vse lepo zloženo
In ko enkrat pridem do prodajalca pote prodam kar celo Junk sekcijo, kar je precej hitreje kot če bi šele pri prodajalci vsak predmet iz vsakega predalčka spet posebej pregledoval in ponesreči prodal še kaj uporabnega.

Kar se tiče izgleda Darkspawnov so enaki kot v Awakening. Zakaj so taki in zakaj so drugačni kot v Origins pa je vse na dolgo in široko pojasnjeno v razširitvi Awakening, Je samostojna kampanija, ki nadaljuje zgodbo od tam kjer se Origins konča. V Awakening je prišlo do drugega izbruha Darkspawnov, ki so bili drugačni kot v Originsu in nekateri so celo znali govoriti. Še večje presenečenje je bilo, da so se spopadali celo med seboj.
Da razrešiš uganko zakaj sta dve frakcije darkspawnov in zakaj so nekateri celo pametni pa moraš preigrati Awakening, je kar dolga in zanimiva zgodba. Tudi glede Grey Wardensov se precej pojasni.

def0r je 11. mar 2011 ob 14:32 izjavil:

Kaj pa glede qunari?:)

To pa ne vem, edini Qunari v prvem delu je bil samo Sten, tako da kaj dosti o njih nismo izvedeli. Mogoče je bil Sten kakšen defekten Qunari
V dvojki se izkaže, da imajo Qunariji ponavadi rogove. Omenjeno je, da se nekateri se vseeno rodijo brez njih, se pravi, da niso vsi enaki. Bilo pa je še pojasnjeno, da si nekateri Qunariji, ki prekršijo svoja prepričanja, za kazen odstranijo svoje rogove. Zna biti, da je bi Sten eden izmed tistih, ki si je sam odstranil svoje rogove.
Pa grafika gre tudi malo naprej in so že zaradi tega malo drugačni in bolj slikoviti kot čudaški Sten

Sedaj ko sem se dodobra poglobil v igro maram izpostaviti še največji plus igre in sicer queste, ki so tako ali tako bistvo vsakega RPG. Questi so delani z veliko domišlije, so močno raznoliki in prvič v zgodovini RPG-jev se mi je zgodilo, da se moram pri vsakem drugem questu nasloniti nazaj in pred odgovorom razmisliti kakšne posledice bo imela določena izbira.
Posledice dostikrat zgledajo precej daljnosežne in večinoma niso črno-bele kot ponavadi ampak niti približno ni jasno kaj bo kakšna odločitev prinesla nam in kaj ostalim prebivalcem.

Po forumih sem zasledil, da precej igralcev, predvsem tisti, ki boj slabo obvladajo jezik, ki ga igrajo, povsem napačno razume tiste 3 odgovore na levi strani pogovornega kroga.
Zgornji NE POMENI, da zadevo rešujemo na dober način in spodnji NE POMENI, da zadevo rešujemo na zloben način. Še zdaleč ne. Dober ali slab se povsem naključno lahko nahaja na zgornjem ali na spodnjem odgovoru.
Zgornji pomeni samo, da se zadeve poskušamo lotiti na miren način, spodnji pa da povzdignemo glas ali pa celo uporabimo silo, da razrešimo zadevo. V polovici primerov mirno reševanje prinese zlobno rešitev medtem ko sila razreši konflikt na pravičen in dober način. To je treba vedno imeti v mislih.
Zato so na levi strani pogovornega kroga vedno vprašanja s katerimi se gremo detektiva in na podlagi odgovorov šele lahko razberemo kateri odgovor na desni bo dober in kateri slab. Vmes pa imamo ves čas na voljo še sarkastičen odziv, ki pa je včasih dober včasih pa slab odvisno od karakterjev s katerimi se pogovarjamo. Nekateri NPC-ji namreč na marajo sarkazma in bo le ta obvezno sprejet negativno, medtem ko pri nekaterih osebkih ne mirni pogovor ne grožnje ne zaležejo nič in samo sarkazem omogoči nadaljnji uspešni pogovor.

Da bo mera polna je precej questov zastavljenih tako, da dobra pot razen zadoščenja ne prinese nič, medtem ko zlobna pot prinese precej hudo potrebnih zlatnikov Tako, da nas čakajo kar hude skušnjave.
Recimo, nas najame oče, ki hoče mimo oblasti najti svojega pedofilskega sina, ki zlorablja in ubija majhne punčke. Oče je močno vpliven in bogat in poskuša sina na vsak način zaščititi, kar pomeni da nam bo precej denarja kapnilo v mošnjiček, če sina živega pripeljemo nazaj k očetu. Kaj sedaj? Za povrh ima sin, ko ga najdemo še opravičilo za svoja sprevržena dejanja. Ali ga ubijemo in ne samo ostanemo brez vsega ampak si celo na glavo nakopljemo bes jeznega očeta, ki je vpliven in močan, da lahko pričakujemo kakšno maščevanje. Ali ga predamo oblastem, kar nam sicer prinese neko malo denarno nagrado, vseeno pa se zavedamo, da bo vpliven oče sina hitro spravil iz zapora, in ves bes spet usmeril nad nas. Ali pa zamižimo na obe očesi, sina predamo očetu, ki nas bogato nagradi, zraven ga lahko še malo izsiljujemo, da za naš molk doda še dodaten denar in potem odidemo s polno denarnico in poskušamo čim prej pozabiti na bodoče pobite otroke

Ampak pri takem questu vsaj dobro vemo v kaj se spuščamo, medtem ko je precej questov takih, da sicer dobro vemo, da bo imela katerakoli odločitev velike daljnosežne posledice pa nam niti približno ni jasno kaj bo katera odločitev prinesla. Tako da se je treba dostikrat ustaviti in razmisliti kaj naj izberemo, komu pomagamo, koga ubijemo, koga rešimo, ...

In enkrat za spremembo pred nami ni že od začetka igre, kot ponavadi, nekega velikega in trdno zastavljenega cilja v obliki velikanskega in zlobnega šefa, ampak se tukaj cilji postavljajo sproti in niso kaj dosti daljnosežni, saj je naš cilj ves čas precej življenjski, se pravi preživeti, za kar pa rabimo denar. Denar pa pride samo z opravljanjem nalog.
In ker v tej igri precej drži rek "dobrota je sirota" smo se primorani vedno bolj izpostavljati in nas naše odločitve vedno bolj postavljajo v ospredje celotne dežele. Kot neopazna dobričina v tej fantazijski deželi ne bomo v življenju dosegli prav nič.
Še vedno pa mi ni niti približni jasno kaj nam je usoda sploh namenila. To ve verjetno samo Asha 'belannar oziroma Flemeth.

Jaz sem v igro uvozil posnetek iz mojega prvega dela in čeprav se igra sedaj odvija daleč stran se zaenkrat v glavni zgodbi drži vseh mojih odločitev iz prejšnjega dela. Zaenkrat sem opazil, da je bilo pomembno koga si postavil za kralja in kaj si naredil z Flemeth. Nekaj ostalih odločitev je bilo samo mimogrede omenjeno v pogovorih.

Dan in noč v mestu Kirkwall seveda obstaja, nekatere naloge je nujno delati ponoči, nekatere pa podnevi. In ravno zato, ker je precej skakanje med dnevnimi in nočnimi misijami, se dan in noč ne menjavata samodejno ampak jih lahko kar sam preklopiš na zemljevidu. Meni se to zdi posrečeno, da ni nepotrebnega čakanja na noč ali dan ali da se ni potrebno odpravljati spat. Nočni in dnevni Kirkwall sta precej različna. Ponoči ni navadnih ljudi in prodajalcev, je pa zato cel kup nepridipravov in roparskih band, ki te poskušajo oropati.
Poleg nočnega in dnevnega Kirkwalla obstaja še tretje področje in sicer divjina zunaj mesta, kjer pa vsaj v jamah v katere nekajkrat zaidemo, kot je Sash69 že povedal, ponavadi uporabljen kar en in isti zemljevid samo, da pridemo notri z druge strani in so včasih kakšna vrata odprta, kakšna pa zaprta, da le ni vse popolnoma enako.
Področja izvem mesta so sicer res omejena, da se lahko sprehajamo samo po začrtanih poteh, ampak kljub vsemu pa so te potke precej razvejane in se splača potruditi in preiskati tudi vse tiste slepe poti v divjini kjer se tam skoraj vedno skrivajo kakšne skrinje, izgubljena trupla in pa seveda rastline in rude, ki jih rabimo za izdelovanje napitkov in nadgrajevalnih run.
Tudi v mestu se vedno splača zaviti malo v stran v kakšno stransko ulico, ker je tam dostikrat kašna skrinja.

Kasneje, ko v mestu zbereš dovolj denarja za sofinanciranje "raziskovalne" (plenilne ) odprave v Deep Roads, pa mesto zapustiš in se igra dogaja v tistih velikanskih povezovalnih podzemnih cestah, ki so jih pred davnimi leti zgradili palčki...

30-40 jih sigurno ni, prej 10-15.

Jaz sem zato raje naredil prvo misije ki so bile podnevi:D Malce anoying ambushi, v enki so te med potjo, tukaj te pa med potjo in v mestih samih.

Skoda da nisi mogel rect oni svoji captain of the guard da naj malce zrihta kriminal v mestu:D

Škodoželjna konkurenca kot kaže ni preizkusila niti dema, ker vedno v vseh teh negativnih plačanih oglasih omenjajo "button mashing" bojevanje, ko pa se v resnici osnovni napad izvaja avtomatsko brez pritiskanja na kakršenkoli knofek ali tipko.
Pravzaprav je Dragon Age lahko za zgled vsem ostalim igram kako se lahko naredi bojevanje zanimivo brez neprestanega pritiskanja gumbka za vsak udarec, kot je to običajno v večini iger.
Glede questov pa so tako brcnili v temo, da bolj ne bi mogli, kot sem že v prejšnjem postu razložil gre za trenutno najbolj raznolike in najmanj dolgočasne queste v zgodovini RPG. Kar pa seveda ne pomeni, da ni prostora za izboljšanje.

ABX je 14. mar 2011 ob 10:26 izjavil:

Na PC-ju je res, vendar na konzoli moraš pritiskat tipko če želiš napadat.

Aja, to pa nisem vedel. Potem pa je res nujno to igro preigrati samo na PC-ju. Z visokoresolucijskimi teksturami in DirectX 11 je neprimerljivo lepša, pa še bojevanje je kot kaže na PC-jo precej bolj napredno.
Jaz na začetku boja vedno pritisnem Pavzo, pritisnem tipko TAB in zaokrožim po bojišču, da vidim moč in količino življenja za vsakega sovražnika posebej, nato določim zame in za vsakega soborca katerega sovražnika naj napade in potem pustim kakšnih 5 sekund, da se boj razvije brez kakršnegakoli pritiskanja in nato spet ustavim. Glede položaja izberem kakšne posebne taktike, če so seveda potrebne in spet pustim, da se boj odvija naprej...
Razen ko Hawk ubije sovražnika mu je potrebno določiti naslednjega, drugače bo kar brezdelno obstal sredi bojišča.
Bojevanje je predvsem taktično z zelo malo pritiskanja na tipke.
In končno se sedaj lepo vidi moč vseh sovražnikov zgolj s pritiskom na tipko TAB, ko se vsakemu sovražniku nad glavo naredi različno dolga življenjska črta, za celotno in trenutno količino življenja, glede na katero veš kako trd boj te čaka za vsakega posebej. Velikanski napredek od prvega dela, kjer si videl samo moč sovražnika po treh različnih barvah imena nad glavo, sedaj pa imaš poleg vsega tega na voljo tudi količino celotnega zdravja in med bojem količino trenutnega zdravja, kar je še najbolj pomembno od vsega.
Pa dobro je v nastavitvah vklopiti tudi prikazovanje škode, ki jo dela tvoja druščina na sovražnike. Čeprav tiste številke, ki se dvigajo iz glav sovražnikov med bojevanjem ne delujejo ravno realistično, gre vendarle za RPG in ne za streljačino in številke škode bi se morale po moje prikazovati že po defaultu.

Mislim, da je izdelovalcem kar dobro uspelo združiti novodobne trende, ki gredo v smeri realizma s čim manj številkami in statistikami in za igralce stare šole še vedno ohraniti vse potrebne statistike in prikazovanje milijonov številk, če le malo pobrskaš po nastavitvah in vključiš prikazovanje vsega potrebnega.
Zna pa biti, da so pri konzolah malo poenostavili zadevo in enostavno odstranili večino "zastarelih" RPG elementov.

Da ne bo kdo pozabil, kljub temu, da je bila tipka TAB zelo pomembna že v prvem delu, naj vseeno omenim da je v drugem delu še bolj pomembna, tako med bojevanjem ko ti prikazuje dodatne statistike kot med raziskovanjem ozemelj, ko ti prikazuje vse pomembne reči, ki jih ne smeš zgrešiti, kot na primer sode in vreče polne robe, ki jih drugače ne opaziš razen če klikneš nanje.

Avtomatsko Pavzo sem probal, pa mi ni bila všeč, ker se vklopi že takrat ko so sovražniki še daleč v daljavi, Jaz raje vklopim Pavzo v trenutku ko se že zgodi prvi kontakt in že vidim na koga se je namenil posamezen sovražnik.

Glede taktik pa ni enotnega recepta za vse boje. Še najbolj se je sproti odločati ali je bolje najprej odstraniti šibke sovražnike in za konec pustiti šefe, ali pa obratno.
Je tudi precej odvisno od moči druščine in izbire spremljevalcev. Medtem ko je v večini primerov najbolj najprej odstraniti šbke sovražnike, se v posebno hudih bojih vsaj pri meni to ne obnese. Spodaj v Deep Roads sem v nekem boju s šefom trikrat tragično končal s taktiko odstranjevanja najprej šibkih sovražnikov, ko pa sem probal obratno in vse sile takoj usmeril direkt na šefa in ignoriral vse ostale sovražnike sem v prvo končal boj brez izgub v lastnih vrstah.
Tako da sedaj v povprečnih bojih odstranjujem najprej šibkejše, da se število čimprej zmanjša, v hudih bojih pa grem od najmočnejših navzdol, ker so ti tako nevarni, da te lahko ubijejo z nekaj udarci.
Še vedno pa seveda najprej odstranim vse sovražne čarovnike, tukaj pa ni kaj taktizirati. Sovražni čarovniki so še vedno največja grožnja za celo skupino.

ABX je 14. mar 2011 ob 12:37 izjavil:

Čarovniki in rogue-i so bullshit, ker imajo isto HP-ja kot warrior. Tako da nisi pameten z fokusom, ker rabiš 10 minut da pade dol. Poleg tega čarovnik gre še v bubble (wow paladin) in lahko samo čakaš da pride ven.

Nimajo isto HP-ja. Že začnejo z bistveno drugačnim HP.
Warrior: 160, Rogue: 130, Mage: 105
Potem pa je odvisno koliko vlagaš v konstitucijo, ki prinese za vsako točko 5 HP. Ampak konstitucija je bistvena statistika samo za Warriorja, Rogue in Mage pa nimata smisla vlagati vanj kaj dosti več kot do 15, ker bosta potem zaostajala na svojih področjih. Tako da ima vsak pravi Warrior vsaj dvakrat več HP kot pa ostali in seveda tudi precej več Armorja.
Warrior je sicer najbolj dolgočasen za igrat ampak če se sredi bojišča zavrti s svojim velikanskim dvoročnim mečem pokosi celotno bojišče kot velikanska kosilnica. Pa še umreti skoraj ne more.
Rogue in Mage pa se najbolj dopolnjujeta. Mage v pol minute pospravi celotno bojišče, ampak samo v primeru, če Rogue ves čas skrbi, da se mu nihče ne more približati. Warrior za to ni dober, ker je prepočasen. Edino Rogue je tako hiter, da lahko ves čas skače po celem bojišču sem in tja. Tudi cela grupa sovražnikov ga ne ustavi saj lahko zašprinta skozi njih in jih razmeče na vse strani.
Kljub temu, da sta Rogue in Mage precej slabo fizično zaščitena ima Rogue zaradi velikanskega Dexteritija močno zaščito in sovražniki precej mahajo v prazno, ko ga hočejo zadeti, tako da je na koncu lahko skoraj enak tank kot Warrior. In kljub precej majhno škodi, ki jo delajo noži, z njimi maha tako hitro, da dela enako škodo kot Warrior. Proti škodi, ki jo dela čarovnik sta oba seveda popolna amaterja.
Tisti bubbli oziroma baloni katere uporabljajo čarovniki pa so samo magična zaščita, tako da je naš čarovnik v skupini popolnoma nemočen proti sovražnemu čarovniku, ki se zaščiti z bubblom, ampak proti fizični sili pa le ta ne deluje. Moj Rogue brez problema vstopi v sovražnikov bubble in z lahkoto od zadaj seseklja sovražnega čarovnika.
Fizična zaščita čarovnikov je tisti Kamniti oklep v katerem med bojem zgledajo že kot napol Golem, ampak zaenkrat še nisem opazil, da bi ga sovražni čarovniki uporabljali.

Po moje se najbolj obnese Hawk (Rogue) s pomočjo Isabele (Rogue), in zadaj tista mala, drobna in navidez povsem nebogljena Elfinja, ki je kljub svoji navidezni krhkosti dejansko najmočnejši karakter v igri. Njej za pomoč v ozadju pa se dobro obnese še Varric, ki s svojo ljubo Bianco (samostrel), bojišče obvladuje podobno kot čarovnik in ne kot Rogue, kar je.
S tako ubijalsko druščino se boj ponavadi zaključi v nekaj 10 sekundah. Če v taki druščini en umre še obstaja upanje, če pa umreta 2 pa je hitro vsega konec, saj v druščini ni nobenega tanka. Časa za resurrection pa v tej igri ni, saj se vse prehitro odvija. Napitki pa so dragi ko žafran

Hmm...jst pa tudi najprej pobijem sovražne mage, ker imajo vsi po vrsti res deadly spelle. Gre s pravim rogue buildom kar hitro. Igram trenutno na Hard, sestava moje skupince je pa: Aveline - tank build, Varric - rogue archer in pa kot healerja in supporterja imam Andersa.

Kadar je kakšen mage v igri ga poskusim z main charom takoj pobit - v večini primerov to uspešno rata v parih sekundah - najprej z Varricom Pinning shot na maga, potem pa z main charom Twin Fangs, potem pa odvisno od tega koliko HPja mu še ostane - ali Backstab ali pa Assasinate. (do sedaj so npr. vsi trije magi, katere moraš za en side-quest za Chantry pobit, padli na tak način v parih sekundah, tako padejo tudi npr. Arcane Horror ipd.)

Imam pa občasno probleme z raznimi Elite mobi, npr. Rage Demoni ali pa Assassini - ki vmes med fightom vanish-ajo in se potem prikradejo za Andersa, Varrica ali pa tudi main chara, in ga one-shottajo. Tu je sicer problem tega, da char ni do konca pohealan in pa seveda...dejstvo da na constitution (health) razen pri Aveline (tanku) ne dajem ničesar. In pa enemy archerji so tud velik pain...ker kot rogue na Strength ne dajem ničesar, imam 0 fortitude (resistance za knockbacke ipd) in je zelo težko kaj narest če te kakšen enemy napada (konstantni knockbacki itd.)

Brez pavze pa pri meni ne gre. :)

Ja, sovražni Rogue zna biti res precej nadležen, ga udariš, *puf*, oblaček dima in ga ni nikjer več, nato pa ko že pozabiš nanj se pojavi našenu čarovniku za hrbtom in ga Assasinira
Pravzaprav moram reči, da so sovražniki tukaj hudo pametni.
Med bojem menjavajo taktiko. Zdi se mi, da najprej napadajo najslabše zaščitenega člana naše druščine, kasneje pa preklopijo na tistega, ki dela največ škode. Edina izjema je vedno Rogue, ki mu nikoli niti v sanjah ne bodo pustili kazati hrbta
Po prvem še tako šibkem udarcu Rogua se vsak sovražnik takoj obrne priti njemu, ker se kot kaže zavedajo, da Rogue za hrbtom pomeni smrt v nekaj sekundah. Zaradi tega jaz uporabljam 2 Roguea v prvih vrstah, ker le tako lahko en vedno tolče po hrbtu. Od spredaj so namreč vsi tako zaščiteni, da jih razen s čarovnikom nima smisla napadati.
Kot da vso to taktiziranje sovražnikov ni dovolj, na koncu, ko jim začne primanjkovati zdravja poskušajo celo pobegniti in razen če nimaš dovolj stamine za en specialni backstab udarec jih je najbolje pustiti, ker lovljenje preko celega bojišča lahko precej traja medtem ko prijatelji bijejo boj na življenje in smrt
Jaz sem Warriorje, tako dvoročne damagerje kot tanke s ščitom kar črtal iz moje druščine, ker so sovražniki enostavno prepametni, da bi padali na izzivanja tankov. Četudi skrbno investiraš v vse "taunt" skille bo tank večkrat tekal po bojišču za sovražniki namesto, da bi ga le ti družno napadali
Tukaj drži rek "Napad je najboljša obramba" in zato sem jaz vse investiral v napad, da se čim hitreje pospravi vsa zalega po možnosti še preden je potrebno začeti trošiti močno predrage napitke.

Jaz ji najbolj zamerimo to da ne moreš igrat "out of the box".
Premikaš se lahko samo po "ulici". Odgovori in kvesti so več ali manj enosmerni, vse kar se lahko odločiš je če jih boš naredil z nasmehom ali pestjo. Karakterji se levelirajo linearno in igra ne dopušča nobenega alternativnega builda. Bi želel da Isabella ima lok? No go. Bi dal čarvniku 2H sword, tudi če ne bi imelo nobenega smisla, ne moreš. 2H sword required in to imajo samo v naprej predefinirani karakterji.

Sploh ne vem zakaj so pustili notri attributes points. Itak če želiš opremit karakterja moraš obvezno vlagat točke v 2 disciplini.


Feeling konzole je očiten in omejuje svobodo igranja.
Igra je dobra, ne me slabo razumet, ampak te konzole, grrr, jih sovražim.

Igra je dobesedno ME2 prestavljen v FRP svet. S tem da je totalno okleščena in poenostavljena do te mere, da si ne zasluži naziva Dragon Age. Jaz sem imel visoke upe, a totalno razočaran. Za to leto mi ostane upanje še na Witcher 2 in pa Skyrrim.

Če že ravno obdelujemo novejše RPGje:

Witcher serija spada v isti koš z Dragon Age serijo se pravi RPG, kje so potke zakoličene in ne moreš iti kam dosti levo ali desno. Sem spadajo še serija Mass Effect (prihaja 3. del), Alpha Protocol (močno upam, da bomo kdaj dočakali 2. del) in po novem tudi serija Gothic (stari Gothici pred 4. delom ne spadajo sem). To so igre, kjer je v ospredju zgodba, ostalo je v igri bolj za povezovanje zgodbe.

RPG z odprtim svetom pa je serija Risen (prihaja 2. del), Serija Two Worlds (2. del je izšel pred kratkim), Serija The Elder Scrolls (5. del (Skyrim) pride konec leta), Serija Fallout (3. del je izšel pred kratkim) in seveda prvi trije Gothici, ampak ti so še zastarela zadeva, pa verjetno sem še kaj pozabil.
Tu pa je v ospredju raziskovanje ozemlja, je pa zato zgodba komajda obstojna ali pa jo sploh ni razen bildanja svojega junaka do mere ko boš lahko ubil glavnega šefa

So pa vsi zgoraj našteti akcijski RPG-ji, kjer ni nič metanja 20 stranskih kock in so dobri refleksi že dostikrat bolj pomembni kot statistike, včasih pa vse skupaj temelji samo na divjem klikanju pa miškinem gumbu

Od novejših "pravih" RPG-jev, kjer se še uporablja kocka, pa mi pride na misel samo serija Drakensang (2. del je izšel pred kratkim), vse ostale novejše zadeve gredo kot kaže v povsem arkadne vode.
Je pa Drakensang odlična zadeva. Spada v prvo skupino RPG-jev z omejenim ozemljem, druščino in dobro zgodbo, ampak z bistveno razliko, da se za vsa dejanja meče kocka, ki seveda upošteva vse statistike in to je verjetno tisto, kar večina starih igralcev RPG dandanes pogreša.

Ufff totalno razocaran nad igro. Tako kot Mass effect 2. Zgodba debilna, igra prekratka, stevilo lokacij izjemno omejeno in se te so neprestano reciklirane. Ko se EA zacne mesat gre vse po zlu. Pa smo izgubili se en dober studio.

Bitke v Da2 definitivno potekajo bistveno lepše kot v Da:O, tudi sam inventori meni, meni kjer izbiraš skille in ostali meniji so bistveno bolj pregledni. Igra kot taka je všečna, če ne bi nikoli igral Da:O, bi bil navdušen, tako pa sem pričakoval da bom zopet eden izmed veličastnih Gray Wardnov in se bom boril v svetu podobnem tistemu iz prvega dela, le da bo grafika pač izboljšana in mogoče nekaj popravkov v samem gameplayu.


Dragon age Origins je v trgovini 20 eur in z njim dobimo vsaj 60 ur kvalitetnega igranja, z DLC pa zadevo igramo krepko več kot 100 ur. Dragon age 2 pa je 35 eur, kar je enostavno preveč.

Igra vsekakor ni slaba, na žalost pa se vidi da je imel tukaj prste vmes EA in je igra prirejena konzolam.

Lahko zakljucimo namesto da imamo debato kaj je bolje DA:O ali DA2, ali ME1 ali ME2 itd... :) Vsak ima svoj okus. Prodaja jim sigurno ni sla slabo upam pa da bo kaksen expansion ali vsaj tretji del kjer bos lahko spet grey warden.

Igra kot taka je vredu, nimam nič proti njej, jo bom z veseljem obrnil ampak enostavno se mi ne zdi da jo lahko primerjamo s prvim delom, saj če drugega ne, so boji bistveno lažji (vsaj meni se zdi hard težavnost v originsu bistveno težja kot hard v dragon age 2). Zgodba prav tako ni primerljiva s prvim delom, ki je bil enostavno epski.

Kot sem rekel. Če ne bi igral Dragon age: origins bi bil nad igro navdušen, tako pa sem razočaran saj Dragon age 2 ni to, kar bi po mojem mnenju moral bit.


Prodajal se pa 100% bo, že zaradi imena Dragon age.

rogue -> http://dragonage.wikia.com/wiki/Champio...
warrior -> http://dragonage.wikia.com/wiki/Champio...
mage -> http://dragonage.wikia.com/wiki/Champio...

Tu imaš opise setov, če kaj pomaga..jaz sem veliko podatkov o dragon agu našel na temu wikiju..

BioWare je izdal popravek za Dragon Age 2 v1.01 (9MB):

- Fixed save game issues on single core machines
- Fixed game asking for non-existent drives
- Fixed release control issues where some players were unable to unlock correctly
- Fixed a Steam-specific issue related to VO not playing after switching languages

Če nimate nobenega izmed teh 4 problemov popravek ni potreben, ker ne popravi nič drugega.
Je pa zanimivo, da niso ob testiranju opazili, da igra ne dela na 1-jedrnem procesorju. Igra menda celo deluje ampak zatakne ob snemanju pozicije, ko hoče igra na vsak način uporabiti drugo jedro, ki ga pa nikjer ni
Sicer pa je po svoje tudi razumljivo, da niso opazili. Postavlja se mi vprašanje kateri enojedrni računalnik je dovolj zmogljiv da lahko poganja najnovejšo grafično precej zahtevno igro?
Zato je dejansko precej čudno, da se je nekje sploh našel nekdo, ki je šel igro kupovati, če ima samo eno jedro v računalniku, ko pa danes enojedrnik ni dober niti za hišni kino ker ne zmore prikazovati HD videa brez zatikanja.

Je pa vseeno treba pohvaliti Dragonm Age 2, da ima precej manj bugov kot jih ima prvi del z najnovejšim popravkom 1.04. Ko sem nekaj mesecev nazaj igral prvi del z vsemi DLC-ji skupaj še vedno ne deluje tretjina reči.
V prvem delu na primer višje zdravljenje v procentih za določen karakter še vedno nima nobenega učinka, čeprav so oklepi s to statistiko precej dražji. Drugo je na primer, ko hitrost napada pade pod 0,5 se zgodi napaka in se hitrost zmanjša nazaj na originalnih 1, tako da ni možno uporabljati na primer svojega in še čarovnikovega pospeševanja napada hkrati, ker bi le ta prišel že na 0,4 hitrosti in se vse skupaj postavi nazaj na originalnih 1. In spisek takih "napak" za katere se človeku zdi nemogoče, da jih še vedno niso odpravili v štirih popravkih, se vleče nekje naprej nekje do številke 30. Precej se jih da popraviti z modi, ki so jih naredili igralci sami. Izdelovalci so kot kaže že obupali nad prvim delom, saj je popravek 1.04 že hudo star.

Drugi del na primer nima nobenega od teh bugov, vse magične nadgradnje oklepov in orožij, ki so napisane kot zaenkrat kaže tudi dejansko delujejo.
Tudi jaz za razliko od precej bugastega prvega dela, ki se mi je poleg vsega še sesul na vsakih nekaj ur v drugem delu nisem opazil nobene napake, razen, da mi je na vsake pol ure igra zaštekala za nekaj sekund ampak je šlo potem spet v redu naprej.
Sumim, da je 1 GB VRAMa na grafični malenkost premalo za visokoresolucijske teksture, najvišjo resolucijo in vse nastavitve razen AA na maksimum.

ABX je 18. mar 2011 ob 11:33 izjavil:

Tako da razmišljaj preveč, ker je potrebna optimizacija.

Seveda, samo vprašanje je ali optimizacija igre ali optimizacija grafičnih driverjev. Kot vse kaže bo slednje, saj tako Nvidia kot AMD obljubljata velikanske pospeške z novimi driverji prav za igro Dragon Age 2. Bomo videli.

Outsajder je 18. mar 2011 ob 12:57 izjavil:

Špil je katastrofalno razočaranje!

Daj no, če že napišeš tako "dober review", še argumentiraj malo zraven. :)

Tudi jaz sem razočaran nad to igro. Sem sicer velik navdušenec nad Tormentom in Baldurs Gate, vendar igre ne primerjam s temi do sedaj še nepreseženimi igrami. Če vzamem igro DA2 samo zaso in pomislim na estetski vtis v širšem smislu, koliko se lahko navežem na like, koliko so zgodbene niti kredibilne, razvite, psihološko dodelane, kakšen je svet ... preprosto ugotovim, da je vse to precej klavrno.

Če dodam zraven še sistem bojne opreme, crafting, resources gathering ... pomislim, da je stvar narejena za mentalno zaostale ljudi (brez zamere!).

Igra ni za v smeti, ni pa nikakršen presežek. Tako kot ni bila Gothic 4 noben presežek, vendar se jo je dalo igrati in tudi bili so razlogi, da se jo konča. Prav tako razlogi obstajajo pri DA2. Meni se zdi, da si DA2 zasluži prav tako oceno, kot kakšen Gothic 4. Po plehkosti zgodbe in načinu, kako čustveno indiferenten je igralec, sta igri v mojih očeh povsem izenačeni.

Pa še nasvet: tisti, ki niste igrali Tormenta, prišparajte denar, pa si raje omislite to igro namesto DA2, zraven pa si dajte dol še high res (wide srcreen) patch. Če vam bo všeč in jo boste končali, se vam bo standard kakovosti močno vzdignil. :)