Francija bo vsiljivo nadzorovala rabo interneta

Če pa veš, kako bi lahko zamenjali potni list in osebno izkaznico za kaj novega in boljšega, pa kar povej.

Očitno tudi ti ne razumeš, v čem je problem. Pravo vprašanje je namreč, zakaj osebno sploh moraš imeti. Če te ustavi policaj, poveš svoje ime. Zakaj to ni dovolj?

O.

Se sami ne znajdejo v tem čudovitem novem svetu, kjer si (vendar samo na spletu) vzameš, kar ti paše?

Vzamem, kar smem vzeti. Vzel bi še več in za to tudi plačal, pa mi nočejo prodati. Kako naj potem razumem njihovo pritoževanje o manjšanju dobička?

Ko je zadnji budali jasno, da se na tem svetu vse plača, da bo počasi, vendar zanesljivo vse samo še dražje (tudi internetni paketi, mobilna telefonija, itd.), da je hrana zastonj samo še na Karitasu in Rdečemu križu, pa naj bi bil splet neka protiutež, kjer se ne plača nič, kjer je vse zastonj?

Na svetu se še marsikaj dobi zastonj, samo z tvojimi plašnicami tega ne moreš/želiš videti. Seveda so stvari vse dražje, saj je trenutni ideal naše družbe konstantna rast dobička. V pomanjkanju argumentov zato zganjaš demagogijo in intelektualno lastnino primerjaš z hrano.

Tudi splet na dolgi rok ne bo moral razbiti prakse, da je razpolaganje z materialnim neodtujljiva pravica državljana, razpolaganje z nematerialnim pa neodtujljiva pravica avtorja.

Zakaj torej "avtor" želi posegati v moje materialno premoženje? Zakaj moram jaz spoštovati njegove pravice če on želi kršiti moje?

Če ta želi poklanjati, naj poklanja (tako kot nekdo ki v RL donira, ali po oglasu pokloni recimo še čisto uporaben hladilnik).

Poklanja lahko tudi avtorska dela, ne le hladilnike.

Skratka, avtorjevo željo JE TEBA SPOŠTOVATI, ne pa se po svoji presoji odločati: ukradem ali ne ukradem.

Po lastni presoji (saj o sebi odločam sam) se odločim, da ne ukradem. Zakaj mi potem nekdo še vedno hoče brskati po računalniku in nadzorovati moja dejanja?

To pa, da ima avtor polno pravico, da svoja dela prodaja, tako v obcestni galeriji, kot v spletni galeriji, pa je, upam vsaj, popolnoma jasno.

Tako kot je, upam vsaj, jasno, da moj računalnik ni javna govorilnica, kamor lahko vsak vstopi in pred vrati prisluškuje pogovoru.

In ga, če s svojim početjem zasluži 1000 ali 5000 evrov mesečno, ni treba obkladat s kapitalstično barabo, tajkunom in ne vem še kakšnimi izrazi.

Me ne zanima, koliko služiš. Samo pusti me pri miru, če nočem več ne kupovati ne uporabljati tvojih avtorskih izdelkov.

Okapi je 7. avg 2010 ob 20:24 izjavil:

Ker se lahko zlažeš?

No, vidiš, nadzor na netu je pa zato, ker lahko na netu kršiš avtorske pravice.

O.

Torej se strinjaš z video nadzorom tvoje kuhinje, ker v njej lahko zakriviš kaznivo dejanje?

Daj že enkrat razumi, kaj pišem. Jaz razlagam, zakaj je tako, kot je, ne ali je to dobro ali ne in ali je meni všeč ali ne.

Ne Okapi. Ti ti ne razlagaš kako je. Ti razlagaš kako je lahko nek invaziven poseg v zasebnost upravičljiv na podlagi popolnoma neprimerljivih stvari. Ne zameri mi, če mi gre takšno mnenje zelo na jetra. Če ne veš zakaj, si predstavljaj, da se jaz v vlogi VelikegaBrata™, ki bo odločal o temu kaj boš ti počel na svojem računalniku. Potem si predstavljaj še, da ne samo, da ne prenašam tvojega mnenja (ki ga ne) ampak ti tudi nekaj osebno zamerim (kar ti ne - ampak kot primer). Potem si pa predstavljaj, da nad tem kar jaz lahko počnem tebi nima nihče učinkovitega nadzora. Karkoli jaz rečem velja, karkoli boš ti rekel, ne velja.

To je tisto, kar razlagaš, da danes že imamo. Ne, nimamo. Ne nočem. Če nas bo dovolj somišljenikov pa tega tudi ne bo. Tudi v tvojo korist seveda, da tega ne bo. Vsi primeri, ki si jih naštel pa se dejansko zadevajo samo kršiteljev. Tistih, ki so kršitve utemeljeno osumljeni, ali pa jim je bila kršitev že dokazana. Nimamo pa npr. preventivnih pregledov garaž, da bi ugotovili morebitno posest prepovedanih fasadnih barv, ki bi jih lahko N.N. sredi noči zlorabil za pleskanje svoje fasade.

Pa še pojma "retorično vprašanje" ne razumeš, če smo že pri debati o temu kdo kaj piše.

Okapi je 7. avg 2010 ob 22:39 izjavil:

Ti razlagaš kako je lahko nek invaziven poseg v zasebnost upravičljiv na podlagi popolnoma neprimerljivih stvari.

To si si ti izmislil, ker jaz nič takega nisem napisal.

Naj ti pokažem na kaj ciljam:

Okapi je 7. avg 2010 ob 12:13 izjavil:

Zakaj mora imeti vsak avto registracijo? Zakaj moraš na meji pokazati potni list. Zakaj moraš s seboj nositi osebni dokument? Še sto in ena stvar je v resničnem življenju, ki je posledica tega, da so nekateri nepošteni. Več kot je nepoštenih, in večji kot je strah pred njimi, hujše posledice čutijo tudi nedolžni.

Okapi je 7. avg 2010 ob 17:04 izjavil:

Česa ne vidim?

Da je tisoč stvari, ki jih ne smeš početi s svojimi stvarmi. Ne smeš mučit svojih živali, ne smeš svoje hiše pobarvati, kot ti paše, ne smeš ponoči kositi svoje trate pred svojo hišo, ne smeš gol hoditi po ulici, ne smeš doma gojiti ganje za lastno rabo, ne smeš ... Ali pa stvari, ki jih moraš početi - kontrola dimnika, registracija psa, nošenje čelade, dovoljenje za pištolo ...

Če to ni poskus razlaganja zakaj je konkretna francoska poteza (saj je to menda kontekst te teme) upravičljiva z naštevanjem popolnoma neprimerljivih primerov, potem res ne vem kaj je to.

Lahko potem ti opišeš čemu služijo te neuporabne primerjave, ki sploh ne predstavljajo nič takšnega, kar predstavlja francoska ideja?

Okapi je 7. avg 2010 ob 20:24 izjavil:

Ker se lahko zlažeš?

No, vidiš, nadzor na netu je pa zato, ker lahko na netu kršiš avtorske pravice.

okapi je imel prav, zakaj bi moral ob vsakem trenuku dokazovati kdo sem? če nisem nič narobe naredil ni razloga, da me policija legitimira. a če nimaš dokumentov dobiš kazen.

in iz zgornjega stavka dobim občutek, da podpiraš norijo, ki se ji reče nadzor na netu. popravi me, če se motim.

kar se tiče osebne je po svoje še večje zlo saj imaš lahko ponarejeno in nihče ne sumi, da nisi oseba s kartice. torej pomaga "hudobnežem", da se skrijejo med navadne ljudi? podobno kot nadzor na spletu ne ustavi "hudobnežev" ker bodo le našli drugo pot, vsi navadni ljudje pa naf*kajo. kaj pa če bi raje ustavili take bedarije kjer se še da (na spletu).

BlueRunner je 7. avg 2010 ob 23:38 izjavil:

Torej tudi osebna dan danes sama po sebi ne služi ničemer in cel kup modernih in razvitih držav že stoletja shaja brez nje in nima zaradi tega kakšnih hudih težav. Avtoritarne države ali pa države z avtoritarno polpreteklo zgodovino, pa se tega papirčka držijo kot klop.

Tu bi zgolj v dopolnilo omenil, da v Veliki Britaniji že nekaj časa razmišljajo o uvedbi osebne izkaznice. V tem primeru smo v Sloveniji korak pred njimi in nič čudnega, da politika ne želi izgubiti te "prednosti."
Terorizem, otroška pornografija, avtorske pravice,... vse to je le metanje peska v oči ljudstva, da bi nam med tem izmaknili preveč odprt in svoboden internet. Korporacije seveda pri tem pomagajo, saj bo strožji nadzor omogočil nove enostavne poslovne priložnosti.

Res ne vidim, da bi bilo kaj narobe, če bi avtorji (ali pa korporacije) s strožjim nadzorom pridobili/pridobile še nekaj denarja.

Je kar veliko narobe da se korporacije mešajo v politiko, če ne kapiraš da gre vse to na omejevanje tvoje osebne svobode, škoda.

Ne moreš pa pričakovati, da boš dal letno tri evre in si za ta drobiž pogledal vse razstave in muzeje v Evropi in širše, za te tri evre tudi kupil 26 kipcev letno, ter si za te iste tri evre dolpotegnil še 1473 filmov, 2635 porničev in 8739 mp3-jev.

Zakaj ne ? Mislim, je koncept odprte kode, zastonskega programja in muzike res tako težko doumeti ?

In ker v Sloveniji prevladujete taki, potem ni čudno, če boste čez pet let vsakič, ko se boste logirali na Slotech, dali po pol evra.

Kakor vidim je to izključno tvoja želja.

In kasirale bodo seveda tudi korporacije, ki vas mogoče zaradi vašega pobalinskega obnašanja v preteklosti sploh ne bodo spustile na splet (glej situacijo v Franciji).

Ne ljudi zezat. Korporacije nimajo kaj iskati v politiki.

Kar se dogaja v franciji je ravno ta želja po neskončnem profitiranju na omejevanju ljudi.
Scarcity = Profits

Ne ljudi zezat. Korporacije nimajo kaj iskati v politiki.

Zakaj ne? Saj je bila zelja ljudstva, da se taksna pravila oblikuje. S tem, ko si zelijo dobicke in socialno varnost, ki jim nudijo podjetja posredno zahtevajo od podjetij, da jim to varnost od drzave zagotovi.

(Kot se je dobro poza(je)baval Colbert pred tedni, ko so nekaj na temo "izenacevanja" statusa osebnosti drzavljana in korporacij mleli v ZDA - ce je korporacija sedaj oseba, potem se lahko z njo porocim in je polovica premozenja takoj moja?) >:D

Mwuahahaaha ! :)

Različno je v tem da 100 ljudi skupaj je enako 100 ljudi narazen.

Ni pa teh 100 ljudi = 1 nadčlovek

Če jih sam ne povabim nimajo v mojem stanovanju/računalniku kaj iskati. Ne nadčlovek, ne 100 posameznikov, ne predstavnik le teh, pa če ima 10 mrd ali 5EUR kapitala.

digitalcek je 8. avg 2010 ob 16:21 izjavil:

Res ne vidim, da bi bilo kaj narobe, če bi avtorji (ali pa korporacije) s strožjim nadzorom pridobili/pridobile še nekaj denarja.

Kaj bo temu sledilo? Zakon, ki me bo kaznoval, ker v zadnjega pol leta nisem kupil nobenega izdelka od korporacij, ki so podporniki trenutno vladajočih političnih strank?
Zakaj me hočeš nadzorovati, če nočem niti kupiti niti uporabljati tvojega avtorskega izdelka?

Gandalfar je 8. avg 2010 ob 22:07 izjavil:

Saj te ne. Samo bori se zato, da ce bos brez njegovega dovoljenja siril njegovo avtorsko delo, da te bo lahko preganjal.

saj te lahko, je že tak zakon. ne bom se pa boril za dodaten nepotreben nazdor in omejevanje spleta. naj jih preganja na način ki ne omejuje mojih pravic/svobod.

pa predlagam ogled dokumentarca Corporation
http://www.imdb.com/title/tt0379225/

Gandalfar je 8. avg 2010 ob 22:07 izjavil:

Saj te ne. Samo bori se zato, da ce bos brez njegovega dovoljenja siril njegovo avtorsko delo, da te bo lahko preganjal.

Ni problema. Samo za hudiča naj stvari ostanejo v okviru sorazmernosti med posledicami preprečevanja in posledicami kršenja avtorskih pravic. Cel kup hujših kaznivih dejanj je, ki ne upravičujejo takšnega posega v zasebnost, kot si ga želijo privoščiti korporacije v imenu zaščite svojih zaslužkov.

V glavi imam dve primerjavi. Prva je na temo sorazmernosti: francoska ideja je podobna temu, da bi pri izhodu iz trgovine varnostnik vsakogar preiskal, da se bi v trgovini preprečilo tatvine. Izredno učinkovit ukrep, ki bi število malih tatvin zagotovo spravil na ničelno stopnjo. Seveda pa malo hecen primer, saj v takšne trgovine praktično nihče ne bi dvakrat obiskal. Zaradi takšne nesorazmernosti med škodo povzročeno z nebuloznim varovanjem in škodo povzročeno, če varovanja ne bi bilo, je jasno, da bi takšna trgovina propadla, ker praktično ne bi imela prometa. Stranke pač ne prenašajo, da se do njih obnaša, kakor da so implicitno vse tatovi, dokler ne dokažejo nasprotno. Zato se uporabljajo milejše oblike nadzora, ki ne posegajo v zasebnost več, kot je to nujno potrebno, da se kriminal drži na minimumu. V francoskem primeru pa je zaplet ta, da je to edina trgovina na svetu.

Drug primer pa je preganjanje raznih agregacijskih spletnih mest, kjer se distribuirajo podatki o avtorskih delih, ne pa tudi sama avtorska dela. Če je to tako zelo huda težava, pa naj se jih odstrani. Seveda po zakoniti poti in v skladu z zakonodajo, ki velja tam, kjer se nahajajo. Sam proti takšnem odstranjevanju in celo spremembi zakonodaje, ki bi tovrstno omogočanje kršitev avtorskih pravic sankcionirala, ne bi imel preveč. Po drugi strani pa bralci ST večinoma poznamo tehniko in vemo, da so takšni ukrepi kratkega daha, saj bi tehnika takoj prestopila na naslednjo stopnjo, ko bi ukrepi dejansko postali učinkoviti.

Zato sam mislim, da avtorji in avtorske pravice potrebujejo redesign, korporacije, ki danes živijo od molže teh avtorskih pravic, pa nove poslovne modele. Ne zato, ker si jaz tako mislim, ampak zato, ker brez prilagoditve resnično ne bodo preživele. Napster je bil v svojem bistvu centraliziran servis in lahka tarča. Industrija glasbe v ZDA se z njim ni želela pogajati o prodaji, temveč ga je napadla in uničila. Rezultat je bila pojava novih serisov, ki so bili bolj distribuirani in tako tudi težji za omejevanje ali uničenje. Z vsakim korakom, ko je glasbena industrija napadala namesto iskala načine za obračunavanje, je tehnika prestopila na naslednjo stopnjo, kjer je bil nadzor še težji, obračunavanje in sledenje uporabe še bolj nemogoče in izgube še večje...

Kot rečejo američani: "The writing 's on the wall."


Kar pa vidim v francoskem primeru pred seboj, pa je konveregenca teh dve stvari. Na eni strani imamo nesposobnost industrije, da se bi prilagodila novim okoliščinam, rešitev pa išče v vedno bolj strogem nadzoru tega kaj počenemo, kadar nas nihče ne gleda (drugi pristopi zaradi enostavne dosegljivosti tehnologije pač nimajo učinka). Na drugi strani pa se pri tem poglabljanju vsesplošnega nadzora popolnoma pozablja na sorazmernost in sočasno sprejema zakonodajo, ki kriminalizira večino populacije. Preganjanje neupravičenega izkoriščanja avtorskih del se tako začenja povezovati s vsesplošnimi posegi v zasebnost, ki jih ne poznamo niti pri krvnih deliktih, terorizmu in podobno hudih kaznivih dejanjih.

Ali je tu kje čutiti sorazmernost, ali pa je politika še enkrat klecnila in se globoko priklonila klicu lobističnega denarja?

Samo ker te sprehod mimo detektorja fizično nič ne ovira, se to ne šteje kot nesorazmeren ukrep.

Ravno tako se ne dotakne moje sebe, ne prešteje bankovce v moji denarnici, ne preveri katere kartice nosim, ga niti najmanj ne briga kater časopis berem, ne zanima ga kje živim, ne ugotavlja mojega političnega prepričanja, ne obravnava mojega premoženjskega stanja, .... v neskončnost lahko naštevam na kakšne vse načine ne posega v mojo zasebnost, v zameno za to, da nudi sorazmerno dobro varnost. Vse v kar posega je preverjanje prisotnosti RF modula, ki ga bi vede ali nevede morda želel odnesti iz trgovine, ko je ta še pripet na artikel.

Če torej nek programček kontrolira, kaj se pretaka po netu, in ti tega ne občutiš, se to načeloma prav tako ne more šteti kot pretiran ukrep.

Takšen "programček", ki bi počel kaj takšnega bi lahko o meni izvedel, shranil, obdelal, posredoval nekomu tretjemu vse, kar sem zgoraj naštel, da detektor na vratih (pa kamere na vsakem vogalu prodajalne in strog pogled varnostnika pri blagajnah in ogledala za pokrivanje mrtvih kotov, ...) pač ne počno.

To, da govorimo o obvezni namestitivi programske opreme, "ki nadzoruje internetni promet, prebrska datoteke na lokalnem računalniku in preveri nastavitve usmerjevalnika" je sorazmerno samo s kakšnim sistemom Stasi-ja in Gestapa. To so bile organizacije, ki so bile znane po temu, da so si želele nadzorovati vse in vsakogar za vsako ceno, ne glede na karkoli.

Čudovito... še teroristov ne preganjamo s takšno "sorazmernostjo", bomo pa zato nadzorovali vse, ki so on-line. Sorry. To ni sorazmernost. To je še naslednji korak v 1984.

še teroristov ne preganjamo s takšno "sorazmernostjo",

Načeloma vedno uporabiš najmilejši postopek, ki še zagotavlja primerno varnost. V trgovini zadostuje sprehod mimo detektorja, na letališču gre prtljaga čez rentgen. Ko sem se enkrat na letalo vkrcal v Nigru v mestecu Agadez, kjer niso imeli rentgena, so pa vsakemu posebej pogledali v ročno prtljago.

Varnost ne deluje tako, da rečeš - jebiga, na milejši način ne moremo kontrolirati, torej sploh ne bomo kontrolirali in naj vsak počne, kar hoče.

Je pa to seveda v demokraciji načeloma odvisno od ljudi samih - če se volivci večinsko odločijo, da se na netu avtorskih pravic ne bo varovalo, ker tega ni mogoče početi neboleče, potem se tega pač ne bo počelo. Zbereš 40.000 podpisov za referendum, na referendumu 50,1 odstotek glasov ZA in je stvar rešena.

O.

Iz zelo enostavnega razloga: da ne boš imel niti slučajno možnost, da se premisliš in moje avt. delo ukradeš.
In kako naj vem, da tega ne boš naredil? Ti, ali kdo drug?

Mi lahko daš root dostop do tvojega PC-ja da pogledam ali slučajno nimaš mojih avtorskih vsebin gor ?
Pa ključ od hiše in avta bi tudi prosil, če slučajno nimaš kakšne slike na zidu ali pa CD-ja v avtu, še od tvoje tašče ali znancev, če se le da, namreč tudi oni so lahko pirati.
Aja. Ni se mi treba najaviti preden te obiščem. Smo zmenjeni ?

Nekako tako gre tale avtorska gonja.

Noben priseben človek se ne bo strinjal s takimi posegi.

Sam bi uvedel zakon da se vsa tržena avtorska dela po enem letu prenesejo v javno domeno.
Če se avtorsko delo ne trži je njegova vrednost = 0.

Nesorazmerno je že to kakšne kazni so. Naj bo potem izenačena kraja v trgovini in na internetu. Ne pa da za fizično krajo dobiš neko kazen, če isto stvar downloadaš pa desetkrat več samo zato, da bi vse skupaj delovalo zastrašujoče, ker ni denarja, da bi se to učinkovito preganjalo. Ok, če nekaj ukradeš ti lahko prepovedo vstop v trgovino, ampak nisem pa še slišal, da bi zato dobil 10 let samice. Ali kako je že sam dostop do interneta povezan s krajo?

Če je že dostop do interneta tako grozen potem bi bilo najbrž smiselno celo stvar preventivno prepovedati kajne? Uh pa tudi računalnik je v bistvu pripomoček pri kraji...

V kazenskem pravu velja načelo nedolžnosti. Dokler ti krivde ne dokažejo velja, da si nedolžen. Tukaj pa dejansko naredijo to, da je vsak kriv, vsak pod nadzorom, da slučajno kaj ne naredi in to brez da bi obstajal kakršenkoli utemeljen sum. Policijska država here we come.

Lahko pogledaš tudi drugače:

1. Ukradeš prvič/downlodaš 500 giga - varnostnik te opozori, provajder enako
2. Ukradeš drugič/spet veliko downloadaš - varnostnik pokliče policijo - dobiš 14 dni zapora, provajder te opozori drugič
3. Ukradeš tretjič/ne nehaš z dolvleko - varnostnik/policija/sodnik: 6 mesecev zapora in si za 10 let na listi potencialnih zmikavtov, splet: sodnik ti vzame za 10 let pravico, da si omisliš svoj internetni priključek. Hodiš 10 let na splet v knjižnico ali v cyber kafe. Ali pa obupaš nad nesorazmernimi ukrepi in ne hebeš več spleta!

To je že vse v redu in prav. Vendar pa se tukaj metafora poruši zato, ker je ugotovitev kradel/nekradel vezana na recimo body cavity search. Če bi to že tako gledal, potem bi rekel, da korak 1 in 2 nista potrebna. Če si zaloten pri kaznivem dejanju, sledi sodišče in (primerna) kazen.

Simptom teh "treh korakov" je predvsem to, da se na podlagi zelo šibkih dokazov in brez možnosti pritožbe določi, da si storil prekršek, potem pa se računa, da je zelo majhna verjetnost, da bo oseba, ki ga ni storila, to še dvakrat ponovila. Kar je zgrešena premisa, ker če je logika zatajila v 1. in 2. poskusu, bo v 3. na sodišču ugotovljeno, da je zatajila, ti boš oproščen, spremenilo pa se ne bo nič. Potem sta koraka 1. in 2. popolnoma odvečna. Oh, boš pa v svoji okolici na njihovi podlagi ožigosan kot kriminalec.

To kaže bolj na nesposobnost zbiranja dokaznega materiala, kot pa na željo po pregoni kaznivega dejanja.

Varnost ne deluje tako, da rečeš - jebiga, na milejši način ne moremo kontrolirati, torej sploh ne bomo kontrolirali in naj vsak počne, kar hoče.

Človekove pravice pa ne delujejo tako, da s kanoni streljaš komarje. Sam ne verjamem, da ne obstajajo načini, ki bi poskrbeli, da bi zlorabe postale obvladljiv obroben pojav, avtorji pa bi bili nagrajeni v skladu s svojimi željami (kakršne koli te že so).

Nisem pa nikjer videl, da se bi kdo resno ukvarjal z iskanjem teh načinov. Vsepovsod vidim samo to, kako zavarovati status quo. Kot avtorja me zanima samo iskanje teh načinov. Kot potrošnika mi je čisto ravno kaj se gredo avtorji, samo naj mi omogočijo nek normalen dostop do svojih del. Koliko bodo za njega obračunali mi je drugotno, če bo predrago, pač ne bom mogel kupiti, kot danes ne morem kupiti AutoCAD, Ferarija ali pa stanovanja v Celovških dvorih (pa ne, da si bi kaj od teega res želel).

Se pa čoham po glavi npr. zato, ker v Sloveniji recimo ne morem kupovati glasbe preko iTunes. Pa jo bi z veseljem. Še plačal bi za privilegij. Pa ne, to ne pomeni, da zato piratiziram. To pomeni, da vidim kje glasbena industrija še zdaleč ni do konca opravila svojega dela. Knjige, programska oprema in drugo imajo druge izzive. Vendar pa še vedno trdo verjamem, da se bi dalo najti sorazmeren način, ki bi ščitil avtorje in hkrati ne bi posegal v človekovo pravico do zasebnosti pri 90% populacije. Pa naj mi kdo reče, da sem utopičen, če hoče.

Okapi je 8. avg 2010 ob 23:16 izjavil:

Ko greš iz trgovine, že zdaj vsak stopi mimo detektorja. Kar pomeni, da smo vsi osumljeni kraje. Samo ker te sprehod mimo detektorja fizično nič ne ovira, se to ne šteje kot nesorazmeren ukrep. Če torej nek programček kontrolira, kaj se pretaka po netu, in ti tega ne občutiš, se to načeloma prav tako ne more šteti kot pretiran ukrep.

V bistvu ta situacija NI NORMALNA in so nam jo vsilili. Tako, po korakih nam vsiljujejo čedalje bolj invazivne ukrepe.

Dajmo obrnit drugače, a po isti logiki:

Ko greš na internet, že zdaj vsak piratizira. Kar pomeni, da se določen delež avtorskih del preprosto ukrade. Samo ker te piratstvo pri poslovanju nič pretirano ne ovira, se to ne šteje kot nesorazmeren poseg. Če se torej piratizira, in ti tega ne občutiš oziroma je to povsod prisotno, se to načeloma prav tako ne more šteti kot neka kršitev, pač pa kot naravno stanje.

Pyr0Beast je 9. avg 2010 ob 00:15 izjavil:

Sam bi uvedel zakon da se vsa tržena avtorska dela po enem letu prenesejo v javno domeno.
Če se avtorsko delo ne trži je njegova vrednost = 0.

Zakaj šele po enem letu - zakaj ne po enem tednu?

1. Ko avtorsko delo spizdi (v svetu) 100 piratov, postane avtomatsko public domain.
2. Ko avtorsko delo spizdijo v Sloveniji trije pirati, postane to delo avtomatsko public domain.
3. Če pristojna komisija ugotovi, da ima avtor ne samo bicikel, ampak tudi avto, vsa njegova avt. dela (za nazaj, pa tudi za naprej) postanejo public domain.
4. Če nekdo s 1000 evri mesečnega dogodka pod prisego izjavi, da mu od plače nič ne ostane, dobi posebno bonus kartico za neomejeno krajo s spleta. Izjava se obnavlja na 10 let.

Sam pa bi uvedel zakon, da se vsem, ki (v svojem bednem lajfu brez idej) do danes niso nič doprinesli h kulturi, umetnosti, nemudoma zmanjša plača za 35%, saj od takih nekreativnih revšetov kot nacija ne bomo napredovali. Celo nazadujemo.

Okapi je 9. avg 2010 ob 08:30 izjavil:

Samo ker te piratstvo pri poslovanju nič pretirano ne ovira,

Kaj je s tabo? Če ti nekdo odžre pol zaslužka, se ti to še kako zelo pozna pri poslovanju.

Odžrl ti ga bi, če ga bi bila konverzija "neplačnik" v "plačnik" 100%. Če ni, potem to ni odžiranje ampak samo neupravičeno razpolaganje z avtorskim delom.

Sicer pa izvoli svoje avtorsko delo zaščititi kakor koli želiš in uporabnikom svojih del postaviti kakršne koli pogoje želiš. Samo ne mešati preostalih 95% populacije (recimo, da je tvoja naklada v sloveniji 100.000 izvodov) v ta dogovor, ker ne vidiš druge, bolj sorazmerne rešitve. Drugim tega ni potrebno, tebi na čast tudi ne.

Okapi je 9. avg 2010 ob 08:51 izjavil:

Odžrl ti ga bi, če ga bi bila konverzija "neplačnik" v "plačnik" 100%.

Odžira ga, tudi če je konverzija 1%.

Lepo, da ne vidiš več težave v mnenju, da je potrebno iskati rešitve, ki ne bodo posegale v pravice 95% populacije, če se morda zadevajo težav, ki jih povzroča 5%.

Zakaj bi moralo 95% procentov populacije dokazovati svojo nedolžnost, če je standard v tej državi, da je dokazno breme na strani tistega, ki obtožuje? Logika, ki jo razlagaš je čisto materialistična in predstavlja samo mokre sanje tistih, ki so pripravljeni za zaščito svojega lastnega materialnega interesa IN lastne lenobe prevaliti vse težave na celotno populacijo.

Jebiga, zahvalite se vsem ostalim.

Če imaš kaj proti komu, ukrepaj proti tistemu, ne pa razlagati, kako je razumljivo, da se ukrepa proti vsem. Sicer pa ni težave. Če hočeš to stališče dosledno zagovarjati, ti pripravim in pošljem programček, ki bo nadziral, da ne kršiš mojih avtorskih pravic. Ti pa ga boš imel vedno aktivnega, da se slučajno ne bi izognil tem kao smiselnem in poštenem nadzoru.


Sicer bom pa tako rekel:

Odžira ga, tudi če je konverzija 1%.

Nepošteno je, če se neupravičeno posega v osebno svobodo samo 0,01% populacije.

Čakaj malo, čakaj Matthai. Letališki varnostni ukrepi se me tičejo, če grem na letališče. Če sedim doma za svojim računalnikom, me ne bo nihče skeniral.

Razen seveda, če se bomo začeli pogovarjati o temu, da računalniki več nimajo dostopa do interneta, internet pa se spremeni v omrežje zaplombiranih terminalov (nekaj kot iOS, ki ga fura Apple na svojih consumer napravah) za katerih uporabo se bo potrebno identificirati z biometrično lastostjo. Podjetja s strežniki pa bodo morala zaprositi za posebno regulirano licenco za omogočanje prometa s podatki. Nekako tako, kot trgovine z orožjem.