Solarne nevihte

Jaz tudi in se tega prav nič ne veselim. Lahko zaprem shop in grem pod most, ako ga mislijo te nevihte dolgo srati.

Hja, samo v tem primeru lahko pozabiš na:
- plačevanje s karticami
- surfanje po netu
- klepet po telefonu
- kurjavo (na elektriko in olje)
- vodo (črpalke ne delajo)
- zdravljenje v bolnišnici
- pa še kaj...

No ja, bo pa narasla prodaja agregatov.

Edit: djordevič, sem NAPAČNO prebral, da se tega veseliš.

Pa agregat nebo nč kej dost pomagu, bo treba dat celice na streho;D

al pa veter... :P

Em. Kakšen safe mode bi ti naredil ?

Mislim, da bi ti ob izredno močnih izbruhih koristilo edino tole:
Faraday cage @ Wikipedia

gzibret je 16. jun 2010 ob 12:48 izjavil:

Izklop satelita in transformatorjev, releje na off.

Napetost se bo še vedno inducirala v žicah vse dokler ne bo kje drugje prebilo. Pobegniti preprosto ne moreš :)

Kaj torej - oklapljanje (faradayeva kletka) pomaga ali ne?

Ne, nisem mislil okoli zemlje, pač pa da bi recimo oklopili komunikacijske in energetske vode.

Sicer pa:

In October 1989, the Sun produced enough energetic particles that, if an astronaut were to have been standing on the Moon at the time, wearing only a space suit and caught out in the brunt of the storm, would probably have died; the expected dose would be about 7000 rem.

During the great geomagnetic storm of March 1989, four of the Navy's navigational satellites had to be taken out of service for up to a week, the U.S. Space Command had to post new orbital elements for over 1000 objects affected, and the Solar Maximum Mission satellite fell out of orbit in December the same year.

This heat can disable or destroy them, even inducing a chain reaction that can blow transformers throughout a system.[13][14][15] This is precisely what happened on March 13, 1989: in Québec, as well as across parts of the northeastern U.S., the electrical supply was cut off to over 6 million people for 9 hours due to a huge geomagnetic storm. Some areas of Sweden were similarly affected.

According to a study by Metatech corporation[citation needed], a storm with a strength comparative to that of 1921, 130 million people would be left without power and 350 transformers would be broken, with a cost totaling 2 trillion dollars[not specific enough to verify].

S takimi clanki bojo nekateri kar fino zasluzil ja.

Kaj bi se zgodilo, če bi en dan odpovedale vse električne naprave? Kaos?

opeter je 16. jun 2010 ob 14:04 izjavil:

Kaj bi se zgodilo, če bi en dan odpovedale vse električne naprave? Kaos?

Niti ni potrebno uporabljati preveč domišljije, ker lahko potegneš vzporednice z izpadom elektro omrežja, ki je popolnoma ohromil NY in druga večja mesta ob severovzhodni obali US. Wiki, pa bo šlo: Northeast Blackout of 2003 @ Wikipedia

Manjša motnja (odvisno od globine, ob predpostavki "vse pod zemljo..."), but still... Praktično izvedljivo v par letih?

Kar se kaosa tiče pa je problem še večji, če govorimo o dnevih. Kakorkoli, vse kar vemo je, da maximum aktivnosti bo, "domet", "jakost" in vse ostalo so (zaenkrat) špekulacije...

Ali pokojninska reforma po domače.

Ne, nisem mislil okoli zemlje, pač pa da bi recimo oklopili komunikacijske in energetske vode.

No go.

Anyway. Že na naših omrežjih se talijo telefonske žice večjih dolžin (Tam 1km+)

Dokaj običajen pojav in telekomunikacijske centrale so na to 'pripravljene'.

Kaj pa vodi pod zemljo?

Niso kaj dosti manj občutljivi, saj se gre za magnetno indukcijo elektrike, katero pa težko preprečuješ, razen s kovinskimi okopi, kateri bi morali biti pa res svinjsko debeli da bi kaj učinkovali.

Zgleda pa da je to ista saga kot L 2008

http://www.kva-engineering.com/solar.php

Jaz sm enkrat nekje zasledil, da bi lahko takšne močne solarne nevihte uničile "sklope" na velikih transformatorskih postajah. Ker naj bi bilo časa za izklop takih velikih sistemov premalo oz. bi opozorilo prišlo prepozno, je edina rešitev, da imajo te zadeve, kakorkoli se že imenujejo, ki so precej drage, na rezervi. Zdej, v razvitih državah v določenem obsegu to imajo, v manj razvitih pa niti ne. Tako da bi se lahko velik del civilizacije pogreznil v mrk, en del tudi za dlje časa.

A ni DC veliko bolj nevaren v primeru, da po nesreči zagrabiš vodnik. Pri AC telo trzne in spustiš vodnik, pri DC pa baje stisne mišico in kar držiš dokler ne vrže varovalke...

Verjetno tudi ni poceni dvojna konverzija DC AC - AC DC v trafo postajah, ko bi morali iz kV zmanjšati napetost na 300V...?

Matej

Bi jih bilo lažje oklopiti, vendar bi po mojem stal projekt vkopanja vseh DV v SLO nekajkrat (ali celo nekaj 10x) več kot celodnevna škoda v primeru blackouta. Če se prav spomnim stane km kabla 4x več kot km DV.

Praktično vsi VN električni kabli so že oklopljeni. In sicer zato, da se napetostna obremenitev enakomerno porazdeli po izolatorju.

Da ne govorimo o stroških in omejitvah zaradi harmonskih popačenj.

V svičerju od PCja imaš v bistvu dva zaporedno vezana. Prvi napaja drugega in je tam samo zato, da ublaži špice, do katerih bi sicer prihajalo, ker grec napaja gladilni kondi samo v špici sinusa.

To pa povzroča harmonska popačenja v mreži, ki tako zelo motijo (a)sinhrone motorje, ki jih sedaj več ni.

Če bi imel v štekerju DC, bistvenih špic ne bi bilo in bi komot odpikal prvi svičer in tako popravil izkoristek in zbil ceno.

Pa recimo povezava v mrežo in usmerjanje delovanja elektraren bi bilo bistveno lažje.

Odpadle bi dolge sinhronizacije in nadzor učinka bi bil bistveno lažji - samo meriš tok,ki ga poganja elektrarna v mrežo in napetost na sponkah in imaš njeno proizvedeno moč v danem trenutku.

Tudi recimo priklop solarpanelov v mrežo bi bil dokaj simpl. Samo zvežeš serijo prek diode v šteker, drat z ulice pa preko druge diode.

Mr.B je 16. jun 2010 ob 19:50 izjavil:

Brane2, glej imam nuklearko krško. Kapacitete 1000MW. Dej mi prosim povej konverzijo kako bom teh 1000MW, prenesel uporabnikom po sloveniji, z relativno efektivnost. AC je izbran ne zato ker je imel hrvat Tesla prov.

Vidiš kakšne bistvene probleme ? Pač usmeriš zadevo s čemerkoli že. Pri teh visokih napetostih recimo z močnostnimi lampami.

Še drugo Fail, ok Imam DC po dalnovodu, pride do indukcije, ki se sešteva z prvotno napetostjo. Torej imamo bistveno višjo napestost, ki prihaja do uporabnikov, ki jih prav tako zakuri...

Pozabljaš, da:

- ima daljnovod tudi svojo kapacitivnost.
- da je ta lahko pri DC izvedbi veliko višja
- da lahko uporabnik na svoji strani VELIKO lažje filtrira DC.

Če ne verjameš, lahko prideš k meni pogledat, kaj se zgodi, če AC iz štekdoze preko močnega greatza prištekaš na baterijo kondijev 10.000 uF/400V.

Oziroma, še raje to lahko pogledava pri tebi...

Edison je vztrajal na sistemu, ki ga je imel.

Tesla je izbral varianto, ki je bila takrat optimalna za njihove razmere.

Sedaj so razmere bistveno drugačne in za te razmere je ta varianta pesimalna.

Mr.B je 16. jun 2010 ob 20:40 izjavil:

Glej najdi specifikacijo kakšnega starega radia na lampe, pa je samo radio na lampe. Potem pa to predimenzioniraj na moč 1000 MW. Kaj misliš koliko bo bilo potrebno energije za gretje grelne žičke v Lampi, da bi oddala dovolj elektronov za 1000 MW.

Elektroni hlapijo na A ne na W. Z drugimi besedami, MW niso problem, dokler so kV tako visoki, da potrebni kA ne presežejo neko mejo.

Koneckoncev tudi lampe v radarjih sekajo tudi z veliko več kot MW pa se nihče ne sekira za "uboge elektrone".

Poleg tega, NA TVOJEM LINKU so podatki o novih rešitvah in o tem, da gre tehnika sploh tu zelo hitro naprej.
Sem mislil že reči, da kakemu SIemesu in ostalim ne bi smelo biti neizvedljivo da ti od sebe HV tranzistor, pa so že na tvojem linku podatki o tem in o načinih, kako to dosegajo.

Preveri še kolikšen je izkoristek kakega Končarjevega 1000 MW traffora, zelo šokiran boš pri izkoristku, take v napajalniku računalnika s katerim odgovarjaš na poste lahko samo sanjaš.

Ta izkoristek je NEPOMEMBEN. Bežen pogled na položnico za štrom ti pove, da so stroški omrežja nekako 50% vsega zneska. Kako to, če so izgube tistega traflca pod 1% ?
Seveda, ker ničesar ne rečeš o izgubah omrežja, izgubah zaradi sinhronizacije itd. Omejil si se na trafo, ker te fascinirajo minimalne izgube v elementu, ki je "glup ko boza"

Sej vem, ti bi imel samo eno žico, ostalo bi pa šlo preko zemlje.

Od kod ti to ? Saj imaš na svojem linku podano prednost ničnega vodnika- ta je lahko neizoliran in tako cenejši. Hudiča, ta je lahko celo samo oplet na HV kablu, ki je eventualno celo brez zunanje izolacije zakopan v zemljo...

Kapacitivnost ni problem, problem je napetost in tok ki jo lahko izolator, ozirom žica za tok zdrži.

ČE govoriva o kablih, je kapacitivnost ravno tako kot induiktivnost funkcija dolžine kabla. Vsak dolžinski odsek ima svojo kapacitivnost in indutkitvnost. Izolator tudi ni nerešljiv problem, saj take kable za ravno te namene delajo, a ne ?

In me zanima kakšne kondije si si ti zamislil, ki zakuri 1000 MW trafo, kaj šele dimenzije in kapacitete le tega kondija, ki bi recimo bil sposoben zdržati recimo 10 minut recimo 30% nad obremenitvijo napetosti in toka, ki bi tekel po žicah do kondijev, govorimo o MW energije, torej energije ki drugače zakuri AC trafo, če ni prave varovalke.

A to je kao spet nek nerešljivi nek problem ? Saj v osnovi gre za sposobnost kondija skladiščiti energijo in ta z napetostjo ne pada. Ja, padajo kapacitivnosti na volumen, ampak rastejo napetosti. In energija kondija je sorazmerna kapacitivnosti in kvadratu napetosti.
Pač potebuješ tanjše in večje plošče in debelejši izolator. Nič še nevidenega.

Kako lažje filtiraš DV kot AC. 1. Je izkoristek bisteno slabši kot pri AC-ju. Drugič imaš feroresonačni trafo, ki spušča skozi samo in zgolj samo 50 Hz, kot tudi Auto Trafo, za nihanje napetosti.

Od kod ti to ? Izkoristek pri filtriranju DC bi moral biti boljši, ker ga lahko opraviš z bistveno bolj "glupim" vezjem - simpl kondijem. V traflcu se nekaj dogaja- obračaš magnetke v jedru sem ter tja. Ker je trafo rezonančen, boš imel probleme z rezonancami. Pri DCju pa tega ni. Obesiš gor kondi in fertik. Če si bolj občutljive sorte, daš pred njega simpl dušilko, da ne računaš na induktivnost omrežja. Fertik.

Kar se učinkovitosti tiče, tudi. Lahko ti pokažem baterijo svojih kondijev, ki se tako zelo upora spremembam napetosti, da z njo v trenutku priklopa na mrežo ZLAHKA fuk*em ven pancirko 40A.

Ker izgube naraščajo s kvadratom toka, je za prenos močipo žicah DC bistveno boljši od AC. AC dosega vršnjo napetost le za kratek čas, presotali del pa manjšo in pri uporovnem bremenu je ravno tako s tokom. Ne glede na to mora biti izolacija dimenzionirana za to napetost. Pri DC pa lahko napetost vedno držiš okrog maksimalne in tako za dano moč kuriš najmanjše tokove.

Poleg tega, če bi bral razlage na lastnem linku, bi videl, da so pri večfaznih sistemih zahteve za filtriranjem bistveno manjše. Če si pogledaš usmerjeno 3-fazno napetost, vidiš, da napetost tudi brez enega samega kondija itak ne pade nikoli pod polovico napajalne. To ti na domači mreži pomeni, da bi ti vsa oprema, ki zna delat na 110V in nima preklopnika, morala delati brez problema- to je pa praktično vse. Če pa lokalno uporabiš sistem 6-faz ( = 2x3 faze), dobiš medfazne zamike samo 30°, kar še bistveno bolj pogladi "neravnine" tudi brez kondijev.

Glede na to, da usmrejanje take centrale ziher ne bo s par stikali ampak da boš imel baterijo stikal, imaš lahko komot lokalno pri sebi tudi veliko več kot tri faze in tako pogladiš zadevo zelo lepo ( in zagotoviš redundanco) tudi brez ogormnih kondijev.

Drugo, lepo da imaš kondi v bajti pa DC. Ti zakaj pa mi pri solarnih sistemih prodajajo take kvadrature kablov za štrom.
Problem je izkoristek, tudi v času Edisona je bila problem razdalja od elektrarne. Grm tiči pa v skinn efektu. Pri AC-ju se zaradi skinn efekta večina energije po žici pretaka po robu prevodnika, torje je lahko v notranjosti navadna zajla, ki je nosilni element daljnovodnega kabla, elektrika pa se pretaka po bistveno prevodnem oklopu. Potem boš imel idejo da je pa zato potreben manjši premer kabla za DC dalnovod, kar pa je zmotno, saj se pri AC-ju, dejansko elektroni ne premikajo kaj daleč, pri DC-ju pa se samo v eno smer.

Zabluzil si. SKIN efekt ni zaželjen ampak nezaželjen efekt. To, da delajo vodnike z jekleno sredico samo rešuje zadevo ne prinaša pa prednosti pred DC, prej obratno.
DC bo na takem kablu tudi brez ostalih efektov imel NIŽJE izgube, saj bo zaradi odsotnosti skin efekta lahko izkoriščal cel kabel, tudi nosilno jekleno sredico.
Z drugimi besedami, upornost vodnika bo za DC NIŽJA

Problem pri DC-ju, je tudi, kako vzdrževati hrbtenico oziroma Električni grid, kot ga poznate iz raznih dokumentarcev. V primeru enega izmed tipov Solarne nevihte (dve vrsti), je omrežje bistveno težje obvladovati, kot pri AC napetosti. Problem izpada ni v induciranem DC toku, ampak v preusmerjanju odvečne energije, ko začne grid razpadati. Primer da krška elektrarna napaja recimo porabnika na primorskem recimo hipotetično proizvodnjo Aluminija. Porabnik je 200km daleč in kuri 500MW energije, torej 50% kapacitete Nuklearke. Nuklearka ostalih 500 MW pošilja drugim porabnikom v omrežju. Terorist pošlje v zrak tovarno. Nuklearka pa še vedno pumpa za 500 MW elektronov v omrežje, čeprav 200km preč ni nekoga ki bi teh 500 MW pokuril. Kaj misliš kam gre teh ekstra 500 MW, ki se ne porabi. Če ni drugega mehanizma, direkt nazaj v Nuklerako.

Pa kaj ? Kam bi šel v AC varianti ? Pri DC pa nuklearka komot upočasni generatorje recimo, saj se ji ni treba sinhronizirati z nikomer. Tudi recimo gretje zemlje ali vode za tistih nekaj sekund ali minuto ne bi bilo odveč. Uporabniki bi pa videli samo kratkotrajno višjo napetost napajanja in to je vse.

PS : DC trafo je katastrofa, in to je ugotovil tako Edison, in ne samo Tesla.

Res ? In zakaj nista uporabila solidnega svičerja z IGBTji ali vsaj živosrebrnimi usmerniki ?

Vidiš kakšne bistvene probleme ? Pač usmeriš zadevo s čemerkoli že. Pri teh visokih napetostih recimo z močnostnimi lampami.

Bistven problem? Namesto par dratov, ovitih okrog jedra, imaš elektronsko napravo, da ti niža napetost. Povej mi, katera od teh dveh opcij se bo pokvarila z večjo verjetnostjo? In za katero bi bilo treba več $$$ za vzdrževanje? In katera bi se prej iztrošila?

Lepo je to poskušal Edison razložiti pred 100+ leti, ampak sta ga Tesla in Westinghouse povozila. Zdaj pa imamo, kar imamo:-)

Razloži mi, kako bi pred 100+ leti na preprost, ekonomičen in mass - production ready način znižali napetost z daljnovodov na uporabniku prijazno napetost, ki ga ne bi ubila takoj, ko bi prišel v meter stran od nje? Ker nekako si ne predstavljam daljnovoda, ki bi bil sposoben pošiljat 1 MW pri napetosti par deset voltov...

Omejil si se na trafo, ker te fascinirajo minimalne izgube v elementu, ki je "glup ko boza"

Glup ko boza in zanesljiv ko sto mater.

Od kod ti to ? Izkoristek pri filtriranju DC bi moral biti boljši, ker ga lahko opraviš z bistveno bolj "glupim" vezjem - simpl kondijem. V traflcu se nekaj dogaja- obračaš magnetke v jedru sem ter tja. Ker je trafo rezonančen, boš imel probleme z rezonancami. Pri DCju pa tega ni. Obesiš gor kondi in fertik. Če si bolj občutljive sorte, daš pred njega simpl dušilko, da ne računaš na induktivnost omrežja. Fertik.

Ti pa še nisi reševal EMC problemov z raznimi switcherji, vidim. Si nekam preprosto to filtriranje predstavljaš.

Kar se učinkovitosti tiče, tudi. Lahko ti pokažem baterijo svojih kondijev, ki se tako zelo upora spremembam napetosti, da z njo v trenutku priklopa na mrežo ZLAHKA fuk*em ven pancirko 40A.

Jaz ti lahko katerokoli pancerko ven fuk*** z navadnim dratom (ustreznega preseka), pa to ne pomeni, da je ta drat na kakršenkoli način "učinkovit".

Ker izgube naraščajo s kvadratom toka, je za prenos močipo žicah DC bistveno boljši od AC. AC dosega vršnjo napetost le za kratek čas, presotali del pa manjšo in pri uporovnem bremenu je ravno tako s tokom. Ne glede na to mora biti izolacija dimenzionirana za to napetost. Pri DC pa lahko napetost vedno držiš okrog maksimalne in tako za dano moč kuriš najmanjše tokove.

Zato so pa zgruntali RMS, da ti pove efektiven tok. In pri AC _ni problema_ fliknit vmes dva trafota, enega k generatorju, da ti da napetost x100, drugega k porabniku, da ti jo zniža x100. Kot sem že napisal, dva switcherja bosta bistveno bolj nezanesljiva, da ne omenjam svinjarije, ki jo bosta oba veselo pošiljala v omrežje.

Res ? In zakaj nista uporabila solidnega svičerja z IGBTji ali vsaj živosrebrnimi usmerniki ?

Napram trafotu nezanesljiv.

TESKAn je 16. jun 2010 ob 22:07 izjavil:

Bistven problem? Namesto par dratov, ovitih okrog jedra, imaš elektronsko napravo, da ti niža napetost. Povej mi, katera od teh dveh opcij se bo pokvarila z večjo verjetnostjo? In za katero bi bilo treba več $$$ za vzdrževanje? In katera bi se prej iztrošila?

1. Po tem kriteriju je zate idealen računalnik abak na kroglice in idealna razsvetljava sveča, ker se nima kaj pokvarit.

2. Za vzdrževanje teh "dratov okrog jedra" ti očitno še nisi slišal in za z nevzdrževanjem povezanimi nesrečami- hint: voda v olju...

Razloži mi, kako bi pred 100+ leti na preprost, ekonomičen in mass - production ready način znižali napetost z daljnovodov na uporabniku prijazno napetost, ki ga ne bi ubila takoj, ko bi prišel v meter stran od nje? Ker nekako si ne predstavljam daljnovoda, ki bi bil sposoben pošiljat 1 MW pri napetosti par deset voltov...

Majprej ti meni razloži:

- zakaj bi sploh silil v DC pred 100 leti
- zakaj je zate DC samo par 10V

Ti pa še nisi reševal EMC problemov z raznimi switcherji, vidim. Si nekam preprosto to filtriranje predstavljaš.

In seveda je EMC problem svičerja relevanten faktor tu in 1000x preglasi sevanje tisočev kilometrov drata, ki je za 50Hz kar solidna antena...

Jaz ti lahko katerokoli pancerko ven fuk*** z navadnim dratom (ustreznega preseka), pa to ne pomeni, da je ta drat na kakršenkoli način "učinkovit".

SEVEDA JE. Če te motijo komponente, ki jih drat kratkostiči, potem je drat prekleto dober filter.
Meni kondiji sfitrirajo 50Hz u 3PM dobro, pri tem pa poberejo še kup drugih motečih stvari.

Zato so pa zgruntali RMS, da ti pove efektiven tok. In pri AC _ni problema_ fliknit vmes dva trafota, enega k generatorju, da ti da napetost x100, drugega k porabniku, da ti jo zniža x100.

Spet ti rešuješ problem, ki ga ni. Saj princip transformacije mi je znan. Kaj pa narediš, ko postane ozko grlo daljnovod sam, ker mu pri dani konstrukciji ne moreš povišati AC napetosti ne toka, ki ga čezenj pošiljaš ?
Boš zmontiral novo trafo postajo ?

Kot sem že napisal, dva switcherja bosta bistveno bolj nezanesljiva, da ne omenjam svinjarije, ki jo bosta oba veselo pošiljala v omrežje.

Brez problema ti povežem in predelam recimo 4 PCjeve svičerje, da delajo paralelno redundačno- če 3-je padejo, eden laufa nemoteno naprej. Ali pa če eden delujoč pade, katerikoli od preostalih 3 nadaljuje.

Ti mi pa pokaži podoben prijem z dvema traflcema.

A. Smith je 16. jun 2010 ob 22:45 izjavil:

@Brane2
Se pravi, maš pri HVDC navadne transformatorje + elektroniko. Poceni, my ass.

V primerjavi s čim ? Ceno karte za ta izlet, tvojo plačo itd ? Najbrž ne.

Kaj pa v primerjavi s ceno daljnovoda, na katerega bo prištekana ?

Mr.B je 16. jun 2010 ob 22:07 izjavil:

Elektroni hlapijo na A ne na W. Z drugimi besedami, MW niso problem, dokler so kV tako visoki, da potrebni kA ne presežejo neko mejo.

Ni problema, dokler bom na vhodu dobil 100kV DC, potem pa s žudežno škatlo prestavil na 12V DC.

NE štekam, zakaj je to sedaj kar naenkrat zahtevano. Prej pa nisi rabil tranformacije 100kV/12V zakaj točno ?

Z izjemno lepim iskoristkom. Problem bo že inštalacija za 100kV DC, kaj šele da ne omenim imam sedaj 3x25A varovalke na 230V AC "sinusa" . 230 V/12 V = cca 20x več.

IN zakaj rabiš v bajti inštalacijo za 12V ? Misliš zmontirat gor bicikle in jo registrirati kot avtoprikolico ?

Za nas ostale, zakaj recimo 300VDC ne bi bilo O.K. ?

PS 12 V DC je lahko smtno nevarno, če gre tok preko srca, 24 V DC, je v izjemnih primerih. 48 V DC pa se že smatra da te lahko ubije, saj je masa (-) vedno enaka zemlji.

In 220Vac ni smrtno nevarna napetost ? Kaj pa recimo 380Vac ? In če sta nevarni, ju seveda v tvoji bajti ni ?

Tako preden greš raszmišljati kakšna bo inštalacija po hiši. Da cene bakra niti ne omenjamo.

Ne se spuščat v razmišljanja. Ni to zate, očitno.

Koneckoncev tudi lampe v radarjih sekajo tudi z veliko več kot MW pa se nihče ne sekira za "uboge elektrone".

Ja v GHZ-jih veš v AC-ju.

Aha. In GHz so tisti odločilni faktor, zaradi katerega elektroni lažje hlapijo in je treba katode manj greti. Brljžnj...

Dej se zresni in ne glej politične položnice, ki nima nikakršne veze z izkoristkom, ter dejanske cene proizvodnje. V realni ceni, je notri ne samo vzdrževanje, ampak tudi bodoče investicije, da ne omenjam trgovanje z elektriko itd.. Torej jaz kot distributer moram do tebe dostaviti 1000 MW električne energije, dostavim jo pa le 900 MW. Sedaj pa računaj koliko te na letni ravni pride izguba 100 MW, pri tvojem nepomembnem faktorju...

Odkod to jemlješ ? Zame je realni strošek omrežja to, kar plačam na položnici. Puca mi ku**ac za to, da je tam nek traflc fuull efikasen. Omrežje samo ima stroške toliko kot proizvodnja. Vsaj zame, ki to plačam.
In če omenjaš tudi širitve omrežja, potem zagotovo ni nepomemben faktor možnost prenosa večje DC moči po isti infrastrukturi, kaj praviš ?
Ali pa, da se da novi baker v novi DC infrastrukturi še bistveno bolje izkoristiti.

Kaj pa recimo tole: Stroški usmerjanja AC v vsaki napravi, kjer to rabiš so vsaj ene 5%, pa raje več ( del procenta samo v greatzu, nekaj v okolišnjih komponentah, kar nekaj celov žicah najte in tam , kjer je zaradi tega vgrajena korekcija faze, štej vsaj kakih 5% ). To so pa praktično vse naprave v tvoji bajti. Bistvena izjema so kvečjemu navadni grelci in peči.

Če imaš DC, tega ne plačaš.

Pa tranzistor nima nekega hudega izkoristka, kaj šele ves elektronike, ki bi morala prilagajati output glede na trenutne potrebe omrežja, ter proizvodnje, razen če mešaš izkoristek switcer napajalnikov, kjer pa obstaja recimo vsaj za PC-je kak GOLD + standard, pa tu preračunaj izgube na 1000 MW.

Afaik imajo tahudi PC napajalniki izkoristek vsaj 93% pri obremenitvi vsaj 75%.Kar je čisto OK. Velik svičer ima lažje velik izkoristek, sploh ap je vprašanje, če je potreben v tem smislu.

Komot imaš traflce z diodami na izhodu.

Kapacitivnost ni problem, problem je napetost in tok ki jo lahko izolator, ozirom žica za tok zdrži.
Izolacija v celem sklopu je nepomemben faktor, in je v primerjavi z bakrom svinsko poceni.

Fino. Ker je trba za HVDC manj bakra in ker je izolator "itak poceni", potem je vsaj po tem parametru boljši.

Prav tako pa nikakor (-) vodnik in tudi ničelni vodnik, nikoli ne more biti položen kakorkoli neizolirano, saj gre tu za galvaniko, in ker je tok enosmeren, se kmalu zgodi, da tega vodnika, če ni izoliran, ni ni.

Fajn. Lahko pa ima totalka simpl nizkonapetostno izolacijo, ki je praktično zastonj, celo v primerjavi z HV izolacijo drugega vodnika, ki pa je itak po tvojih trditvah itak zanemarljiv strošek, glede na baker.

Glej indukcija ob ti. Sončni nevihti generira MW enosmerne energije, ki bi jo ti kompenziral s kondiji. Torej povej mi, kakšne megalomanske objekte s kondiji boš ti postavil pri uporabniku, da ne omenim, da sedaj ko imaš DC ni galvansko ločena zadeva, torej je teoretično lahko od Aljaske, preko Kanade, do Amerike, do Evrope, do uporabnika en direktno vezan vod, kjer se generira indukcija ?

Ti stalno opletaš nekaj z enotami in efekti, ki jih ne razumeš najbolje.

1. MW ni enota za energijo ampak moč. In kot tako ga nimam problema absorbirat z orodjem in materialom v delavnici. NAvaden foto flash generira 100kW šus za mikrosekundo in to iz zelo majhnega elektrolita.

2. Inducirani tok je odvisen od velikosti ZANKE. Če ima tvoja zanka relativno majhno površino glede na dolžino, bo efekt minimalen. Jasno da je potem potrebna zdrava pamet pri spajanju zank in po potrebi DC ločitev, kar je, če prav razumem slučaj tudi sedaj.

3. Pri DC sistemu je vsaka stranka sama zase precej močan filter. Milijoni uporabnikov v urbanem okolju imajo mnoge naprave in če vsaka priklopi svoj kondi na DC omrežje, se tega nabere, sploh pa je lepo porazdeljeno po mreži. Pri AC je tega malo ali pa nič. Udar strele lahko malo ublaži kvečjemu velika peč ali pa kak vmesni trafo, ampak ta pa tako da pride do prezasičenja jedra in fukne varovalke ven.

4. Kar ne požrejo kondiji, lahko požrejo prenapetosni odvodniki.

5. Pri AC je motnja vse, kar se ne ujema s trenutnim položajem sinusa. Pri DC je motnja šele to, kar uide iz tolerenčnega pasu. Če imaš 300Kv na daljnovodu in se ti inducira še 10kV, who cares. Pač lahko generiraš toliko manj ali pa porabniki popapajo višek ali pa oboje. Pri AC pa to lahko pomeni solidne tokove in štale v vmesnih traflcih. Ko te narastejo toliko, da odklopi eno fazo, se s*anje samo še stopnjuje.

Ne razmišlat o vezju 1 A, ter kondenzatorjev. Razmišljaj kondije ki filtrirajo 1000A in več samo za bajto. Si predstavljaš dimenzije samo vodnika do kondija, ki kao to filtrira.

Zakaj ? Trenutno vse v moji delavnici porabi nekako v povprečju 1kW, mogoče malo manj. Vse se napaja DC. Pri teh napetostih to pomeni malo izpod 3A.Skupaj z neonkami na stropu.
Ali hočeš reči, da sem se prekalkuliral in bi moral postaviti inštalacijo za 1.000+ A ?

In tistih 40 A pancerka je posledica tega, da ko je napetost na vhodu trafota najnižja, s kondijem na drugi strani narediš kratek stik, in ta povzroči, čisto iz osnovne fizike inrush tok, ki ti lahko vrže 40A varovalko, no sicer meni več kot 20A ni uspelo na tak način skuriti.

Ali drugače rečeno: moj DC filter se tako upira nagli spremembi napetosti, ki mu jo poskušam vsiliti na dratih, da odpika pancirko. Se pravi, filtrira spremembe je*eno dobro.
Pokaži mi ti feroresonančni trafo, ki tako vneto filtrira vse, kar odstopa od 50Hz...

Drugače pa imajo zato fršterkerji ti. Delaj start, da naredi v jedru trafota histerezo, in omeji zagonski tok. Tudi industrija nikoli ne prižge vseh električnih motorjev hkrati, ali pa recimo 100 strežnikov nikoli ne priklopiš hkrati...

Ne samo inrush tok. Če imaš kondi za greatzom, ki gladi štrom za neko vezje in če je nek srednji tok vezja recimo 2A, kondi se pa polni samo v špici, ki je široka recimo 5% periode, potem mreža vidi breme kot serijo 40A šutov v špici periode in nič izvben tega. To ustvarja motnje v vsem živem in povzroča izgube, tudi v žicah.

PS : DC trafo je katastrofa, in to je ugotovil tako Edison, in ne samo Tesla.

Res ? In zakaj nista uporabila solidnega svičerja z IGBTji ali vsaj živosrebrnimi usmerniki ?

Zato ker danes niti približno ne prideš na izkoristek pravilno dimenzioniranega trafota.

Ne, ampak zato, ker jih nista imela.

No za razliko od teh štromarjev bi lahko kdo kaj dejansko napisal na temo Solarne nevihte? Kaj pravite na to? :D

Kako dolgo so predvideni izpadi, kaj to pomeni za nas Zemljane, kakšne so izgube/prednosti?