» »

Solarne nevihte

Solarne nevihte

«
1
2 3

poweroff ::

Včeraj sem v Dnevniku prebral tole: http://dnevnik.si/novice/znanost/104236...

Na kratko - NASA napoveduje solarne nevihte v letu 2012/3. Posledice bi bile lahko izpad komunikacij in elektrike.

Zanima me koliko časa lahko taka sončna aktivnost traja, ali solarne nevihte vplivajo tudi na podatke na (ugasnjenih) diskih in ali se bi dalo težave rešiti z oklapljanjem (tim. "schieldanje") komunikacijskih in energetskih vodov?
sudo poweroff

djordjevic ::

Jaz tudi in se tega prav nič ne veselim. Lahko zaprem shop in grem pod most, ako ga mislijo te nevihte dolgo srati.
No grave is deep enough to keep us in chains.

ToniT ::

Solarne nevihte oz. povečana sončna aktivnost se pojavlja približno vsakih 10 do 11 let. Ta pojav je cikličen in do zdaj se ni zgodilo še nič ekstremnega. Ionosfera postane gostejša, kar s pridom izkoriščamo radioamaterji za vzpostavljanje zvez na kratkem valu z odbojem. Ali bo ta aktivnost leta 2012 res tako močna, da bo šlo vse v maloro, je veliko vprašanje. Lahko pa se zgodi, da bodo motene povezave preko satelitov, ker bo ionosfera tako "gosta" oz. se bodo od nje odbijali tudi signali višjih frekvenc.
Je pa leto 2012 zelo zanimivo.... filmi, Maji itd.
Sicer pa se spomnite samo leta 2000 - pa smo ga preživeli.

poweroff ::

Hja, samo v tem primeru lahko pozabiš na:
- plačevanje s karticami
- surfanje po netu
- klepet po telefonu
- kurjavo (na elektriko in olje)
- vodo (črpalke ne delajo)
- zdravljenje v bolnišnici
- pa še kaj...

No ja, bo pa narasla prodaja agregatov. :D

Edit: djordevič, sem NAPAČNO prebral, da se tega veseliš.
sudo poweroff

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: poweroff ()

Pyr0Beast ::

Še dobro da je T-2 polagal fiber :)

Elektro omrežje bo zadnje, katero bi izpadlo, že daleč prej bi izpadle vse komunikacije.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

zlobcek ::

Pa agregat nebo nč kej dost pomagu, bo treba dat celice na streho;D

al pa veter... :P

gzibret ::

Nič ni narobe, če pravočasno opozorijo, da se nam bliža solarna nevihta, in vsa omrežja dajo na "safe mode". Pač, izpad štroma in komunikacij za nekaj ur.

Če pa tega safe moda ni vklopljenega oz. pride nevihta nenapovedano (danes imamo kar nekaj satelitov, ki nenehno opazujejo Sonce, tako, da zaradi tega ni treba zganjat panike), ali pa politiki cincajo preveč časa z odločitvijo, potem pa zna bit ob močni solarni nevihti štala (crknejo razni transformatorji, mali in veliki, pa releji ipd...).
Vse je za neki dobr!

Pyr0Beast ::

Em. Kakšen safe mode bi ti naredil ?
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

gzibret ::

Izklop satelita in transformatorjev, releje na off.
Vse je za neki dobr!

jeryslo ::

Mislim, da bi ti ob izredno močnih izbruhih koristilo edino tole:
Faraday cage @ Wikipedia

bluefish ::

Niti ne, ker Faraday nima blage veze s tem.

Pyr0Beast ::

gzibret je izjavil:

Izklop satelita in transformatorjev, releje na off.

Napetost se bo še vedno inducirala v žicah vse dokler ne bo kje drugje prebilo. Pobegniti preprosto ne moreš :)
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

lexios ::

Vodilni Nasini znanstveniki so prepričani, da bo Zemljo prizadel val magnetne energije, ko naj bi se leta 2013 Sonce prebudilo iz ,,globokega spanca".


Sumim, da je tole šlo od ust do ust, preden je nastal originalni članek, ki ga je nato iz zaslona do zaslona zopet vsak spletni časopis malce po svoje priredil. Zavedat pa se je treba, da so špekulacije kar se solarnega vremena tiče še večje kot pri napovedi vremena na Zemlji 14 dni vnaprej!

Sončna aktivnost (11 letni cikli izpovprečeni) je zadnjih nekaj deset let v primerjavi z znanimi še zanesljivimi podatki iz meritev in rekonstrukcij C12/C14 malce nad povprečjem in najbrž se ves pomop nanaša še na dejstvo, da se bliža leto 2012, leto maximuma sončne aktivnosti (11 letni cikli), zadnji je bil leta 2001... Predvideva se, da bo aktivnost nekje primerljiva z letom 1958, so pa to zgolj špekulacije - zadeva je precej nepredvidljiva! Bomo pa po najbolj črnem scenariju lahko vsaj opazovali severni sij že iz naših geo. širin... 8-)

poweroff ::

Kaj torej - oklapljanje (faradayeva kletka) pomaga ali ne?
sudo poweroff

lexios ::

Okol Zemlje?:P

poweroff ::

Ne, nisem mislil okoli zemlje, pač pa da bi recimo oklopili komunikacijske in energetske vode.

Sicer pa:

In October 1989, the Sun produced enough energetic particles that, if an astronaut were to have been standing on the Moon at the time, wearing only a space suit and caught out in the brunt of the storm, would probably have died; the expected dose would be about 7000 rem.

During the great geomagnetic storm of March 1989, four of the Navy's navigational satellites had to be taken out of service for up to a week, the U.S. Space Command had to post new orbital elements for over 1000 objects affected, and the Solar Maximum Mission satellite fell out of orbit in December the same year.


This heat can disable or destroy them, even inducing a chain reaction that can blow transformers throughout a system.[13][14][15] This is precisely what happened on March 13, 1989: in Québec, as well as across parts of the northeastern U.S., the electrical supply was cut off to over 6 million people for 9 hours due to a huge geomagnetic storm. Some areas of Sweden were similarly affected.


According to a study by Metatech corporation[citation needed], a storm with a strength comparative to that of 1921, 130 million people would be left without power and 350 transformers would be broken, with a cost totaling 2 trillion dollars[not specific enough to verify].
sudo poweroff

energetik ::

Daljnovodov ne moreš oklopiti,ker bi potreboval nepredstavljive količine neke kovinske mreže, veliko delavcev in denarja.
Sicer pa je problem pri elektroenergetskih omrežjih ta, da se na DV zaradi takih "viharjev" inducira enosmerna napetost, ki požene enosmerni tok, ta pa vrže energetske transformatorje v nasičenje Fe jedra, kar seveda povzroči izpad trafota in posledično razpad omrežja. Samih fizičnih poškodb pri normalno delujoči zaščiti ne bi smelo biti. Je pa ta enosmerna napetost odvisna od dolžine vodov, tako da bi pri nas moral biti konkreten "vihar", da bi se to zgodilo, ker imamo kratke odseke DV povezav. V Kanadi in podobne gre za več 100km povezave..

keworkian ::

S takimi clanki bojo nekateri kar fino zasluzil ja.
Obscenities in B-Flat

lexios ::

Kakšna oklopitev... Ni izhoda, vsaj 100% učinkovitega ne! Je to v praksi sploh izvedljivo, pomojem ne? Pa ti vodi in izpadi omrežja še niti niso najbolj problematični. Mogoče v krepko severnih geografskih širinah, kjer takšen izpad lahko traja... Problem je še toliko večji, tudi finančno, kar se tiče raznih komunikacijskih satelitov...

Sicer pa NE gre za edinstven dogodek in to ne pomeni "konec sveta", daleč od tega, kakorkoli bodo to mediji že napihnili! Ena največjih zaznanih sončnih aktivnosti sega že daleč v leto 1859. Izbruhi leta 1989, če se ne motim se klasificirajo kot 2. največja zaznana aktivnost po letu 1957, precej izpadov je datiranih celo v letih 1994, 2003... Skratka, nič konkretno novega, celo v časih današnje tehnologije! Naučite že končno novinarje na FDVju, da preden objavijo takšen članek preverijo zadeve pri pristojnih strokovnih službah in inštitucijah! Ne zgolj copy-paste!;)

opeter ::

Kaj bi se zgodilo, če bi en dan odpovedale vse električne naprave? Kaos?
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

lexios ::

Na balkanu najbrž :))

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lexios ()

bluefish ::

opeter je izjavil:

Kaj bi se zgodilo, če bi en dan odpovedale vse električne naprave? Kaos?
Niti ni potrebno uporabljati preveč domišljije, ker lahko potegneš vzporednice z izpadom elektro omrežja, ki je popolnoma ohromil NY in druga večja mesta ob severovzhodni obali US. Wiki, pa bo šlo: Northeast Blackout of 2003 @ Wikipedia

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: bluefish ()

poweroff ::

Kaj pa vodi pod zemljo?
sudo poweroff

lexios ::

Manjša motnja (odvisno od globine, ob predpostavki "vse pod zemljo..."), but still... Praktično izvedljivo v par letih?

Kar se kaosa tiče pa je problem še večji, če govorimo o dnevih. Kakorkoli, vse kar vemo je, da maximum aktivnosti bo, "domet", "jakost" in vse ostalo so (zaenkrat) špekulacije...

JohanP ::

opeter je izjavil:

Kaj bi se zgodilo, če bi en dan odpovedale vse električne naprave? Kaos?


Verjetno kak baby-boom 9 mesecev kasneje :D http://edition.cnn.com/2008/WORLD/europ...

djordjevic ::

Ali pokojninska reforma po domače. :))
No grave is deep enough to keep us in chains.

energetik ::

poweroff je izjavil:

Kaj pa vodi pod zemljo?

Bi jih bilo lažje oklopiti, vendar bi po mojem stal projekt vkopanja vseh DV v SLO nekajkrat (ali celo nekaj 10x) več kot celodnevna škoda v primeru blackouta. Če se prav spomnim stane km kabla 4x več kot km DV.

Pyr0Beast ::

Ne, nisem mislil okoli zemlje, pač pa da bi recimo oklopili komunikacijske in energetske vode.

No go.

Anyway. Že na naših omrežjih se talijo telefonske žice večjih dolžin (Tam 1km+)

Dokaj običajen pojav in telekomunikacijske centrale so na to 'pripravljene'.

Kaj pa vodi pod zemljo?

Niso kaj dosti manj občutljivi, saj se gre za magnetno indukcijo elektrike, katero pa težko preprečuješ, razen s kovinskimi okopi, kateri bi morali biti pa res svinjsko debeli da bi kaj učinkovali.

Zgleda pa da je to ista saga kot L 2008

http://www.kva-engineering.com/solar.php
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zgodovina sprememb…

jest10 ::

energetik je izjavil:

poweroff je izjavil:

Kaj pa vodi pod zemljo?

Bi jih bilo lažje oklopiti, vendar bi po mojem stal projekt vkopanja vseh DV v SLO nekajkrat (ali celo nekaj 10x) več kot celodnevna škoda v primeru blackouta. Če se prav spomnim stane km kabla 4x več kot km DV.

Hec je v tem, da to itak ni izvedljivo. Še posebno ne na 220 in 400kV omrežju. So prevelike kapacitivnosti. Kabliranje 400kV vodov se dela le na razdaljah nekaj km, če je to res nujno potrebno.

MadMicka ::

Jaz sm enkrat nekje zasledil, da bi lahko takšne močne solarne nevihte uničile "sklope" na velikih transformatorskih postajah. Ker naj bi bilo časa za izklop takih velikih sistemov premalo oz. bi opozorilo prišlo prepozno, je edina rešitev, da imajo te zadeve, kakorkoli se že imenujejo, ki so precej drage, na rezervi. Zdej, v razvitih državah v določenem obsegu to imajo, v manj razvitih pa niti ne. Tako da bi se lahko velik del civilizacije pogreznil v mrk, en del tudi za dlje časa.

Brane2 ::

jest10 je izjavil:

energetik je izjavil:

poweroff je izjavil:

Kaj pa vodi pod zemljo?

Bi jih bilo lažje oklopiti, vendar bi po mojem stal projekt vkopanja vseh DV v SLO nekajkrat (ali celo nekaj 10x) več kot celodnevna škoda v primeru blackouta. Če se prav spomnim stane km kabla 4x več kot km DV.

Hec je v tem, da to itak ni izvedljivo. Še posebno ne na 220 in 400kV omrežju. So prevelike kapacitivnosti. Kabliranje 400kV vodov se dela le na razdaljah nekaj km, če je to res nujno potrebno.



Zasledil sem, da so v tujini nekateri daljnovodi DC. A ne bi bla to rešitev tudi tu ?

Mnogi problemi okrog sinhronizacije itd bi odpadli, kapacitivnost kabla bi bila dobrodošel efekt, pa izsevanega polja bi bilo veliko manj.

IMHO bi z EU direktivo lahko ukazali, da morajo biti porabniki sposobni delati na DC 300V, kar je velika večina že sedaj, potem pa ob prehodu samo postaviti frekvenčnike na police za une porabnike, ki bodo še vedno zahtevali AC.

DC bi v gospodinjstvu poenostavil marsikaj.
On the journey of life, I chose the psycho path.

levaky ::

A ni DC veliko bolj nevaren v primeru, da po nesreči zagrabiš vodnik. Pri AC telo trzne in spustiš vodnik, pri DC pa baje stisne mišico in kar držiš dokler ne vrže varovalke...

Verjetno tudi ni poceni dvojna konverzija DC AC - AC DC v trafo postajah, ko bi morali iz kV zmanjšati napetost na 300V...?

Matej

A. Smith ::

Brane2 je izjavil:

Zasledil sem, da so v tujini nekateri daljnovodi DC. A ne bi bla to rešitev tudi tu ?

Mnogi problemi okrog sinhronizacije itd bi odpadli, kapacitivnost kabla bi bila dobrodošel efekt, pa izsevanega polja bi bilo veliko manj.

IMHO bi z EU direktivo lahko ukazali, da morajo biti porabniki sposobni delati na DC 300V, kar je velika večina že sedaj, potem pa ob prehodu samo postaviti frekvenčnike na police za une porabnike, ki bodo še vedno zahtevali AC.

DC bi v gospodinjstvu poenostavil marsikaj.


HVDC se ponekod po svetu precej uporablja. Ampak je zaradi konverterjev dražji. Uporablja se samo za zelo dolge povezave (>500km) ali za podvodne kable.

Skratka, zadeva bi se podražila. Da ne omenjam raznih obrtnikov, ki bi bankrotirali, če bi morali delavniške hale predelati za enosmerno napajanje.

Bi rekel, da je glede na sedanjo bilanco nekaj posameznih skurjenih trafotov še vedno najbolj smiselno pustiti stvari tako, kot so.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

A. Smith ::

Bi jih bilo lažje oklopiti, vendar bi po mojem stal projekt vkopanja vseh DV v SLO nekajkrat (ali celo nekaj 10x) več kot celodnevna škoda v primeru blackouta. Če se prav spomnim stane km kabla 4x več kot km DV.


Praktično vsi VN električni kabli so že oklopljeni. In sicer zato, da se napetostna obremenitev enakomerno porazdeli po izolatorju.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: A. Smith ()

Pyr0Beast ::

DC s pametnim zaznavanjem porabnikov (SmartBox@Home) bi bil zelo dobra zadeva. Spokaš stran vse probleme z jalovo energijo.
Poleg tega imaš lahko pametno napeljavo, katera zaznava morebitni dotik faznega vodnika ali priklop napačnega porabnika.


Verjetno tudi ni poceni dvojna konverzija DC AC - AC DC v trafo postajah, ko bi morali iz kV zmanjšati napetost na 300V...?

Poceni je dovolj, da se na marsikaterem daljnovodu raje splača DC kakor pa AC !

Poleg tega ne rabiš več klasičnega tansformatorja ampak samo še svinjsko veliko dušilko, napetost na dalnovodih pa se lahko prilagaja porabi.
Pravtako bi lahko s pametno vezavo generatorjev prilagajal napetost ali odklapljal neobremenjena navitja, kar je bolj ekonomično.

Še na sinhronost nebi rabil več paziti in nato na obvezna razmerja med vrtljaji in število polov.
Pa potem lahko ženeš turbine do 10.000 RPM in imaš 128 polni generator ali pa kakšne podobne afnarije, kar ti duša da.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zgodovina sprememb…

Brane2 ::

Da ne govorimo o stroških in omejitvah zaradi harmonskih popačenj.

V svičerju od PCja imaš v bistvu dva zaporedno vezana. Prvi napaja drugega in je tam samo zato, da ublaži špice, do katerih bi sicer prihajalo, ker grec napaja gladilni kondi samo v špici sinusa.

To pa povzroča harmonska popačenja v mreži, ki tako zelo motijo (a)sinhrone motorje, ki jih sedaj več ni.

Če bi imel v štekerju DC, bistvenih špic ne bi bilo in bi komot odpikal prvi svičer in tako popravil izkoristek in zbil ceno.

Pa recimo povezava v mrežo in usmerjanje delovanja elektraren bi bilo bistveno lažje.

Odpadle bi dolge sinhronizacije in nadzor učinka bi bil bistveno lažji - samo meriš tok,ki ga poganja elektrarna v mrežo in napetost na sponkah in imaš njeno proizvedeno moč v danem trenutku.

Tudi recimo priklop solarpanelov v mrežo bi bil dokaj simpl. Samo zvežeš serijo prek diode v šteker, drat z ulice pa preko druge diode.
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

Mr.B ::

Brane2, glej imam nuklearko krško. Kapacitete 1000MW. Dej mi prosim povej konverzijo kako bom teh 1000MW, prenesel uporabnikom po sloveniji, z relativno efektivnost. AC je izbran ne zato ker je imel hrvat Tesla prov.

Še drugo Fail, ok Imam DC po dalnovodu, pride do indukcije, ki se sešteva z prvotno napetostjo. Torej imamo bistveno višjo napestost, ki prihaja do uporabnikov, ki jih prav tako zakuri...
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold

Brane2 ::

Mr.B je izjavil:

Brane2, glej imam nuklearko krško. Kapacitete 1000MW. Dej mi prosim povej konverzijo kako bom teh 1000MW, prenesel uporabnikom po sloveniji, z relativno efektivnost. AC je izbran ne zato ker je imel hrvat Tesla prov.


Vidiš kakšne bistvene probleme ? Pač usmeriš zadevo s čemerkoli že. Pri teh visokih napetostih recimo z močnostnimi lampami.



Še drugo Fail, ok Imam DC po dalnovodu, pride do indukcije, ki se sešteva z prvotno napetostjo. Torej imamo bistveno višjo napestost, ki prihaja do uporabnikov, ki jih prav tako zakuri...


Pozabljaš, da:

- ima daljnovod tudi svojo kapacitivnost.
- da je ta lahko pri DC izvedbi veliko višja
- da lahko uporabnik na svoji strani VELIKO lažje filtrira DC.

Če ne verjameš, lahko prideš k meni pogledat, kaj se zgodi, če AC iz štekdoze preko močnega greatza prištekaš na baterijo kondijev 10.000 uF/400V.

Oziroma, še raje to lahko pogledava pri tebi... >:D
On the journey of life, I chose the psycho path.

Okapi ::

Pa recimo povezava v mrežo in usmerjanje delovanja elektraren bi bilo bistveno lažje.
Lepo je to poskušal Edison razložiti pred 100+ leti, ampak sta ga Tesla in Westinghouse povozila. Zdaj pa imamo, kar imamo:-)

O.

Brane2 ::

Edison je vztrajal na sistemu, ki ga je imel.

Tesla je izbral varianto, ki je bila takrat optimalna za njihove razmere.

Sedaj so razmere bistveno drugačne in za te razmere je ta varianta pesimalna.
On the journey of life, I chose the psycho path.

Mr.B ::

Mr.B je danes ob 19:50:57 izjavil:

Brane2, glej imam nuklearko krško. Kapacitete 1000MW. Dej mi prosim povej konverzijo kako bom teh 1000MW, prenesel uporabnikom po sloveniji, z relativno efektivnost. AC je izbran ne zato ker je imel hrvat Tesla prov.

Vidiš kakšne bistvene probleme ? Pač usmeriš zadevo s čemerkoli že. Pri teh visokih napetostih recimo z močnostnimi lampami.


Glej najdi specifikacijo kakšnega starega radia na lampe, pa je samo radio na lampe. Potem pa to predimenzioniraj na moč 1000 MW. Kaj misliš koliko bo bilo potrebno energije za gretje grelne žičke v Lampi, da bi oddala dovolj elektronov za 1000 MW. No hlajenje nebi bilo problema, če okoljevarstveniki nebi imeli problema z uparjevanjem Save.
Preveri še kolikšen je izkoristek kakega Končarjevega 1000 MW traffora, zelo šokiran boš pri izkoristku, take v napajalniku računalnika s katerim odgovarjaš na poste lahko samo sanjaš.



Še drugo Fail, ok Imam DC po dalnovodu, pride do indukcije, ki se sešteva z prvotno napetostjo. Torej imamo bistveno višjo napestost, ki prihaja do uporabnikov, ki jih prav tako zakuri...

Pozabljaš, da:

- ima daljnovod tudi svojo kapacitivnost.
- da je ta lahko pri DC izvedbi veliko višja
- da lahko uporabnik na svoji strani VELIKO lažje filtrira DC.

Če ne verjameš, lahko prideš k meni pogledat, kaj se zgodi, če AC iz štekdoze preko močnega greatza prištekaš na baterijo kondijev 10.000 uF/400V.

Oziroma, še raje to lahko pogledava pri tebi...

Sej vem, ti bi imel samo eno žico, ostalo bi pa šlo preko zemlje.
Kapacitivnost ni problem, problem je napetost in tok ki jo lahko izolator, ozirom žica za tok zdrži. In me zanima kakšne kondije si si ti zamislil, ki zakuri 1000 MW trafo, kaj šele dimenzije in kapacitete le tega kondija, ki bi recimo bil sposoben zdržati recimo 10 minut recimo 30% nad obremenitvijo napetosti in toka, ki bi tekel po žicah do kondijev, govorimo o MW energije, torej energije ki drugače zakuri AC trafo, če ni prave varovalke.
Kako lažje filtiraš DV kot AC. 1. Je izkoristek bisteno slabši kot pri AC-ju. Drugič imaš feroresonačni trafo, ki spušča skozi samo in zgolj samo 50 Hz, kot tudi Auto Trafo, za nihanje napetosti.

Drugo, lepo da imaš kondi v bajti pa DC. Ti zakaj pa mi pri solarnih sistemih prodajajo take kvadrature kablov za štrom.
Problem je izkoristek, tudi v času Edisona je bila problem razdalja od elektrarne. Grm tiči pa v skinn efektu. Pri AC-ju se zaradi skinn efekta večina energije po žici pretaka po robu prevodnika, torje je lahko v notranjosti navadna zajla, ki je nosilni element daljnovodnega kabla, elektrika pa se pretaka po bistveno prevodnem oklopu. Potem boš imel idejo da je pa zato potreben manjši premer kabla za DC dalnovod, kar pa je zmotno, saj se pri AC-ju, dejansko elektroni ne premikajo kaj daleč, pri DC-ju pa se samo v eno smer.
Vse skupaj se gre in govori v izkoristku sistema. Sej ni prioblem imeti GOLD standard računalniškega napajalnika, samo 98% izkoristek pri 1 MW, je veliko izgubljene energije, kaj šele generirane toplote, ki jo je potrebno hladiti.
Problem pri DC-ju, je tudi, kako vzdrževati hrbtenico oziroma Električni grid, kot ga poznate iz raznih dokumentarcev. V primeru enega izmed tipov Solarne nevihte (dve vrsti), je omrežje bistveno težje obvladovati, kot pri AC napetosti. Problem izpada ni v induciranem DC toku, ampak v preusmerjanju odvečne energije, ko začne grid razpadati. Primer da krška elektrarna napaja recimo porabnika na primorskem recimo hipotetično proizvodnjo Aluminija. Porabnik je 200km daleč in kuri 500MW energije, torej 50% kapacitete Nuklearke. Nuklearka ostalih 500 MW pošilja drugim porabnikom v omrežju. Terorist pošlje v zrak tovarno. Nuklearka pa še vedno pumpa za 500 MW elektronov v omrežje, čeprav 200km preč ni nekoga ki bi teh 500 MW pokuril. Kaj misliš kam gre teh ekstra 500 MW, ki se ne porabi. Če ni drugega mehanizma, direkt nazaj v Nuklerako.
PS : DC trafo je katastrofa, in to je ugotovil tako Edison, in ne samo Tesla.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mr.B ()

Brane2 ::

Mr.B je izjavil:


Glej najdi specifikacijo kakšnega starega radia na lampe, pa je samo radio na lampe. Potem pa to predimenzioniraj na moč 1000 MW. Kaj misliš koliko bo bilo potrebno energije za gretje grelne žičke v Lampi, da bi oddala dovolj elektronov za 1000 MW.


Elektroni hlapijo na A ne na W. Z drugimi besedami, MW niso problem, dokler so kV tako visoki, da potrebni kA ne presežejo neko mejo.

Koneckoncev tudi lampe v radarjih sekajo tudi z veliko več kot MW pa se nihče ne sekira za "uboge elektrone".

Poleg tega, NA TVOJEM LINKU so podatki o novih rešitvah in o tem, da gre tehnika sploh tu zelo hitro naprej.
Sem mislil že reči, da kakemu SIemesu in ostalim ne bi smelo biti neizvedljivo da ti od sebe HV tranzistor, pa so že na tvojem linku podatki o tem in o načinih, kako to dosegajo.


Preveri še kolikšen je izkoristek kakega Končarjevega 1000 MW traffora, zelo šokiran boš pri izkoristku, take v napajalniku računalnika s katerim odgovarjaš na poste lahko samo sanjaš.


Ta izkoristek je NEPOMEMBEN. Bežen pogled na položnico za štrom ti pove, da so stroški omrežja nekako 50% vsega zneska. Kako to, če so izgube tistega traflca pod 1% ?
Seveda, ker ničesar ne rečeš o izgubah omrežja, izgubah zaradi sinhronizacije itd. Omejil si se na trafo, ker te fascinirajo minimalne izgube v elementu, ki je "glup ko boza"


Sej vem, ti bi imel samo eno žico, ostalo bi pa šlo preko zemlje.


Od kod ti to ? Saj imaš na svojem linku podano prednost ničnega vodnika- ta je lahko neizoliran in tako cenejši. Hudiča, ta je lahko celo samo oplet na HV kablu, ki je eventualno celo brez zunanje izolacije zakopan v zemljo...


Kapacitivnost ni problem, problem je napetost in tok ki jo lahko izolator, ozirom žica za tok zdrži.


ČE govoriva o kablih, je kapacitivnost ravno tako kot induiktivnost funkcija dolžine kabla. Vsak dolžinski odsek ima svojo kapacitivnost in indutkitvnost. Izolator tudi ni nerešljiv problem, saj take kable za ravno te namene delajo, a ne ?


In me zanima kakšne kondije si si ti zamislil, ki zakuri 1000 MW trafo, kaj šele dimenzije in kapacitete le tega kondija, ki bi recimo bil sposoben zdržati recimo 10 minut recimo 30% nad obremenitvijo napetosti in toka, ki bi tekel po žicah do kondijev, govorimo o MW energije, torej energije ki drugače zakuri AC trafo, če ni prave varovalke.


A to je kao spet nek nerešljivi nek problem ? Saj v osnovi gre za sposobnost kondija skladiščiti energijo in ta z napetostjo ne pada. Ja, padajo kapacitivnosti na volumen, ampak rastejo napetosti. In energija kondija je sorazmerna kapacitivnosti in kvadratu napetosti.
Pač potebuješ tanjše in večje plošče in debelejši izolator. Nič še nevidenega.


Kako lažje filtiraš DV kot AC. 1. Je izkoristek bisteno slabši kot pri AC-ju. Drugič imaš feroresonačni trafo, ki spušča skozi samo in zgolj samo 50 Hz, kot tudi Auto Trafo, za nihanje napetosti.


Od kod ti to ? Izkoristek pri filtriranju DC bi moral biti boljši, ker ga lahko opraviš z bistveno bolj "glupim" vezjem - simpl kondijem. V traflcu se nekaj dogaja- obračaš magnetke v jedru sem ter tja. Ker je trafo rezonančen, boš imel probleme z rezonancami. Pri DCju pa tega ni. Obesiš gor kondi in fertik. Če si bolj občutljive sorte, daš pred njega simpl dušilko, da ne računaš na induktivnost omrežja. Fertik.

Kar se učinkovitosti tiče, tudi. Lahko ti pokažem baterijo svojih kondijev, ki se tako zelo upora spremembam napetosti, da z njo v trenutku priklopa na mrežo ZLAHKA fuk*em ven pancirko 40A.

Ker izgube naraščajo s kvadratom toka, je za prenos močipo žicah DC bistveno boljši od AC. AC dosega vršnjo napetost le za kratek čas, presotali del pa manjšo in pri uporovnem bremenu je ravno tako s tokom. Ne glede na to mora biti izolacija dimenzionirana za to napetost. Pri DC pa lahko napetost vedno držiš okrog maksimalne in tako za dano moč kuriš najmanjše tokove.

Poleg tega, če bi bral razlage na lastnem linku, bi videl, da so pri večfaznih sistemih zahteve za filtriranjem bistveno manjše. Če si pogledaš usmerjeno 3-fazno napetost, vidiš, da napetost tudi brez enega samega kondija itak ne pade nikoli pod polovico napajalne. To ti na domači mreži pomeni, da bi ti vsa oprema, ki zna delat na 110V in nima preklopnika, morala delati brez problema- to je pa praktično vse. Če pa lokalno uporabiš sistem 6-faz ( = 2x3 faze), dobiš medfazne zamike samo 30°, kar še bistveno bolj pogladi "neravnine" tudi brez kondijev.

Glede na to, da usmrejanje take centrale ziher ne bo s par stikali ampak da boš imel baterijo stikal, imaš lahko komot lokalno pri sebi tudi veliko več kot tri faze in tako pogladiš zadevo zelo lepo ( in zagotoviš redundanco) tudi brez ogormnih kondijev.



Drugo, lepo da imaš kondi v bajti pa DC. Ti zakaj pa mi pri solarnih sistemih prodajajo take kvadrature kablov za štrom.
Problem je izkoristek, tudi v času Edisona je bila problem razdalja od elektrarne. Grm tiči pa v skinn efektu. Pri AC-ju se zaradi skinn efekta večina energije po žici pretaka po robu prevodnika, torje je lahko v notranjosti navadna zajla, ki je nosilni element daljnovodnega kabla, elektrika pa se pretaka po bistveno prevodnem oklopu. Potem boš imel idejo da je pa zato potreben manjši premer kabla za DC dalnovod, kar pa je zmotno, saj se pri AC-ju, dejansko elektroni ne premikajo kaj daleč, pri DC-ju pa se samo v eno smer.


Zabluzil si. SKIN efekt ni zaželjen ampak nezaželjen efekt. To, da delajo vodnike z jekleno sredico samo rešuje zadevo ne prinaša pa prednosti pred DC, prej obratno.
DC bo na takem kablu tudi brez ostalih efektov imel NIŽJE izgube, saj bo zaradi odsotnosti skin efekta lahko izkoriščal cel kabel, tudi nosilno jekleno sredico.
Z drugimi besedami, upornost vodnika bo za DC NIŽJA



Problem pri DC-ju, je tudi, kako vzdrževati hrbtenico oziroma Električni grid, kot ga poznate iz raznih dokumentarcev. V primeru enega izmed tipov Solarne nevihte (dve vrsti), je omrežje bistveno težje obvladovati, kot pri AC napetosti. Problem izpada ni v induciranem DC toku, ampak v preusmerjanju odvečne energije, ko začne grid razpadati. Primer da krška elektrarna napaja recimo porabnika na primorskem recimo hipotetično proizvodnjo Aluminija. Porabnik je 200km daleč in kuri 500MW energije, torej 50% kapacitete Nuklearke. Nuklearka ostalih 500 MW pošilja drugim porabnikom v omrežju. Terorist pošlje v zrak tovarno. Nuklearka pa še vedno pumpa za 500 MW elektronov v omrežje, čeprav 200km preč ni nekoga ki bi teh 500 MW pokuril. Kaj misliš kam gre teh ekstra 500 MW, ki se ne porabi. Če ni drugega mehanizma, direkt nazaj v Nuklerako.


Pa kaj ? Kam bi šel v AC varianti ? Pri DC pa nuklearka komot upočasni generatorje recimo, saj se ji ni treba sinhronizirati z nikomer. Tudi recimo gretje zemlje ali vode za tistih nekaj sekund ali minuto ne bi bilo odveč. Uporabniki bi pa videli samo kratkotrajno višjo napetost napajanja in to je vse.


PS : DC trafo je katastrofa, in to je ugotovil tako Edison, in ne samo Tesla.


Res ? In zakaj nista uporabila solidnega svičerja z IGBTji ali vsaj živosrebrnimi usmerniki ?
On the journey of life, I chose the psycho path.

Mr.B ::

Elektroni hlapijo na A ne na W. Z drugimi besedami, MW niso problem, dokler so kV tako visoki, da potrebni kA ne presežejo neko mejo.

Ni problema, dokler bom na vhodu dobil 100kV DC, potem pa s žudežno škatlo prestavil na 12V DC. Z izjemno lepim iskoristkom. Problem bo že inštalacija za 100kV DC, kaj šele da ne omenim imam sedaj 3x25A varovalke na 230V AC "sinusa" . 230 V/12 V = cca 20x več. 25A * 20 = 500A, ej dej povej kakšen premer kabla po inštalaciji rabim, ali bomo kar na 230 V DC ostali, kar pa je bisteno bolj nevarno kot AC. PS 12 V DC je lahko smtno nevarno, če gre tok preko srca, 24 V DC, je v izjemnih primerih. 48 V DC pa se že smatra da te lahko ubije, saj je masa (-) vedno enaka zemlji. Tako preden greš raszmišljati kakšna bo inštalacija po hiši. Da cene bakra niti ne omenjamo.

Koneckoncev tudi lampe v radarjih sekajo tudi z veliko več kot MW pa se nihče ne sekira za "uboge elektrone".
Ja v GHZ-jih veš v AC-ju.

Poleg tega, NA TVOJEM LINKU so podatki o novih rešitvah in o tem, da gre tehnika sploh tu zelo hitro naprej.
Sem mislil že reči, da kakemu SIemesu in ostalim ne bi smelo biti neizvedljivo da ti od sebe HV tranzistor, pa so že na tvojem linku podatki o tem in o načinih, kako to dosegajo.


Preveri še kolikšen je izkoristek kakega Končarjevega 1000 MW traffora, zelo šokiran boš pri izkoristku, take v napajalniku računalnika s katerim odgovarjaš na poste lahko samo sanjaš.

Ta izkoristek je NEPOMEMBEN. Bežen pogled na položnico za štrom ti pove, da so stroški omrežja nekako 50% vsega zneska. Kako to, če so izgube tistega traflca pod 1% ?
Seveda, ker ničesar ne rečeš o izgubah omrežja, izgubah zaradi sinhronizacije itd. Omejil si se na trafo, ker te fascinirajo minimalne izgube v elementu, ki je "glup ko boza"

Dej se zresni in ne glej politične položnice, ki nima nikakršne veze z izkoristkom, ter dejanske cene proizvodnje. V realni ceni, je notri ne samo vzdrževanje, ampak tudi bodoče investicije, da ne omenjam trgovanje z elektriko itd.. Torej jaz kot distributer moram do tebe dostaviti 1000 MW električne energije, dostavim jo pa le 900 MW. Sedaj pa računaj koliko te na letni ravni pride izguba 100 MW, pri tvojem nepomembnem faktorju...
Pa tranzistor nima nekega hudega izkoristka, kaj šele ves elektronike, ki bi morala prilagajati output glede na trenutne potrebe omrežja, ter proizvodnje, razen če mešaš izkoristek switcer napajalnikov, kjer pa obstaja recimo vsaj za PC-je kak GOLD + standard, pa tu preračunaj izgube na 1000 MW.
Od kod ti to ? Saj imaš na svojem linku podano prednost ničnega vodnika- ta je lahko neizoliran in tako cenejši. Hudiča, ta je lahko celo samo oplet na HV kablu, ki je eventualno celo brez zunanje izolacije zakopan v zemljo...


Kapacitivnost ni problem, problem je napetost in tok ki jo lahko izolator, ozirom žica za tok zdrži.

Izolacija v celem sklopu je nepomemben faktor, in je v primerjavi z bakrom svinsko poceni. Prav tako pa nikakor (-) vodnik in tudi ničelni vodnik, nikoli ne more biti položen kakorkoli neizolirano, saj gre tu za galvaniko, in ker je tok enosmeren, se kmalu zgodi, da tega vodnika, če ni izoliran, ni ni.


In me zanima kakšne kondije si si ti zamislil, ki zakuri 1000 MW trafo, kaj šele dimenzije in kapacitete le tega kondija, ki bi recimo bil sposoben zdržati recimo 10 minut recimo 30% nad obremenitvijo napetosti in toka, ki bi tekel po žicah do kondijev, govorimo o MW energije, torej energije ki drugače zakuri AC trafo, če ni prave varovalke.

A to je kao spet nek nerešljivi nek problem ? Saj v osnovi gre za sposobnost kondija skladiščiti energijo in ta z napetostjo ne pada. Ja, padajo kapacitivnosti na volumen, ampak rastejo napetosti. In energija kondija je sorazmerna kapacitivnosti in kvadratu napetosti.
Pač potrebuješ tanjše in večje plošče in debelejši izolator. Nič še nevidenega.

Glej indukcija ob ti. Sončni nevihti generira MW enosmerne energije, ki bi jo ti kompenziral s kondiji. Torej povej mi, kakšne megalomanske objekte s kondiji boš ti postavil pri uporabniku, da ne omenim, da sedaj ko imaš DC ni galvansko ločena zadeva, torej je teoretično lahko od Aljaske, preko Kanade, do Amerike, do Evrope, do uporabnika en direktno vezan vod, kjer se generira indukcija ?

Kako lažje filtiraš DV kot AC. 1. Je izkoristek bisteno slabši kot pri AC-ju. Drugič imaš feroresonačni trafo, ki spušča skozi samo in zgolj samo 50 Hz, kot tudi Auto Trafo, za nihanje napetosti.


Od kod ti to ? Izkoristek pri filtriranju DC bi moral biti boljši, ker ga lahko opraviš z bistveno bolj "glupim" vezjem - simpl kondijem. V traflcu se nekaj dogaja- obračaš magnetke v jedru sem ter tja. Ker je trafo rezonančen, boš imel probleme z rezonancami. Pri DCju pa tega ni. Obesiš gor kondi in fertik. Če si bolj občutljive sorte, daš pred njega simpl dušilko, da ne računaš na induktivnost omrežja. Fertik.

Kar se učinkovitosti tiče, tudi. Lahko ti pokažem baterijo svojih kondijev, ki se tako zelo upora spremembam napetosti, da z njo v trenutku priklopa na mrežo ZLAHKA fuk*em ven pancirko 40A.

Ker izgube naraščajo s kvadratom toka, je za prenos močipo žicah DC bistveno boljši od AC. AC dosega vršnjo napetost le za kratek čas, presotali del pa manjšo in pri uporovnem bremenu je ravno tako s tokom. Ne glede na to mora biti izolacija dimenzionirana za to napetost. Pri DC pa lahko napetost vedno držiš okrog maksimalne in tako za dano moč kuriš najmanjše tokove.

Poleg tega, če bi bral razlage na lastnem linku, bi videl, da so pri večfaznih sistemih zahteve za filtriranjem bistveno manjše. Če si pogledaš usmerjeno 3-fazno napetost, vidiš, da napetost tudi brez enega samega kondija itak ne pade nikoli pod polovico napajalne. To ti na domači mreži pomeni, da bi ti vsa oprema, ki zna delat na 110V in nima preklopnika, morala delati brez problema- to je pa praktično vse. Če pa lokalno uporabiš sistem 6-faz ( = 2x3 faze), dobiš medfazne zamike samo 30°, kar še bistveno bolj pogladi "neravnine" tudi brez kondijev.

Glede na to, da usmrejanje take centrale ziher ne bo s par stikali ampak da boš imel baterijo stikal, imaš lahko komot lokalno pri sebi tudi veliko več kot tri faze in tako pogladiš zadevo zelo lepo ( in zagotoviš redundanco) tudi brez ogormnih kondijev.


Ne razmišlat o vezju 1 A, ter kondenzatorjev. Razmišljaj kondije ki filtrirajo 1000A in več samo za bajto. Si predstavljaš dimenzije samo vodnika do kondija, ki kao to filtrira.
In tistih 40 A pancerka je posledica tega, da ko je napetost na vhodu trafota najnižja, s kondijem na drugi strani narediš kratek stik, in ta povzroči, čisto iz osnovne fizike inrush tok, ki ti lahko vrže 40A varovalko, no sicer meni več kot 20A ni uspelo na tak način skuriti. Drugače pa imajo zato fršterkerji ti. Delaj start, da naredi v jedru trafota histerezo, in omeji zagonski tok. Tudi industrija nikoli ne prižge vseh električnih motorjev hkrati, ali pa recimo 100 strežnikov nikoli ne priklopiš hkrati...
Daljnovod 400kV AC, je bistveno lažje upravljati, kot z daljnovodom 400kV DC, če hočeš imeti enake tokove, pri enaki obremenitvi. Res pa je, da bi te čisto zaradi fizike bili Višji.

Pa pri DC-ju itak faze nimajo nobene vloge, problem je Tok. Tok* R je izguba, posledično temu padec napetosti...


PS : DC trafo je katastrofa, in to je ugotovil tako Edison, in ne samo Tesla.

Res ? In zakaj nista uporabila solidnega svičerja z IGBTji ali vsaj živosrebrnimi usmerniki ?

Zato ker danes niti približno ne prideš na izkoristek pravilno dimenzioniranega trafota.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold

TESKAn ::

Vidiš kakšne bistvene probleme ? Pač usmeriš zadevo s čemerkoli že. Pri teh visokih napetostih recimo z močnostnimi lampami.

Bistven problem? Namesto par dratov, ovitih okrog jedra, imaš elektronsko napravo, da ti niža napetost. Povej mi, katera od teh dveh opcij se bo pokvarila z večjo verjetnostjo? In za katero bi bilo treba več $$$ za vzdrževanje? In katera bi se prej iztrošila?

Lepo je to poskušal Edison razložiti pred 100+ leti, ampak sta ga Tesla in Westinghouse povozila. Zdaj pa imamo, kar imamo:-)

Razloži mi, kako bi pred 100+ leti na preprost, ekonomičen in mass - production ready način znižali napetost z daljnovodov na uporabniku prijazno napetost, ki ga ne bi ubila takoj, ko bi prišel v meter stran od nje? Ker nekako si ne predstavljam daljnovoda, ki bi bil sposoben pošiljat 1 MW pri napetosti par deset voltov...

Omejil si se na trafo, ker te fascinirajo minimalne izgube v elementu, ki je "glup ko boza"

Glup ko boza in zanesljiv ko sto mater.

Od kod ti to ? Izkoristek pri filtriranju DC bi moral biti boljši, ker ga lahko opraviš z bistveno bolj "glupim" vezjem - simpl kondijem. V traflcu se nekaj dogaja- obračaš magnetke v jedru sem ter tja. Ker je trafo rezonančen, boš imel probleme z rezonancami. Pri DCju pa tega ni. Obesiš gor kondi in fertik. Če si bolj občutljive sorte, daš pred njega simpl dušilko, da ne računaš na induktivnost omrežja. Fertik.

Ti pa še nisi reševal EMC problemov z raznimi switcherji, vidim. Si nekam preprosto to filtriranje predstavljaš.

Kar se učinkovitosti tiče, tudi. Lahko ti pokažem baterijo svojih kondijev, ki se tako zelo upora spremembam napetosti, da z njo v trenutku priklopa na mrežo ZLAHKA fuk*em ven pancirko 40A.

Jaz ti lahko katerokoli pancerko ven fuk*** z navadnim dratom (ustreznega preseka), pa to ne pomeni, da je ta drat na kakršenkoli način "učinkovit".

Ker izgube naraščajo s kvadratom toka, je za prenos močipo žicah DC bistveno boljši od AC. AC dosega vršnjo napetost le za kratek čas, presotali del pa manjšo in pri uporovnem bremenu je ravno tako s tokom. Ne glede na to mora biti izolacija dimenzionirana za to napetost. Pri DC pa lahko napetost vedno držiš okrog maksimalne in tako za dano moč kuriš najmanjše tokove.

Zato so pa zgruntali RMS, da ti pove efektiven tok. In pri AC _ni problema_ fliknit vmes dva trafota, enega k generatorju, da ti da napetost x100, drugega k porabniku, da ti jo zniža x100. Kot sem že napisal, dva switcherja bosta bistveno bolj nezanesljiva, da ne omenjam svinjarije, ki jo bosta oba veselo pošiljala v omrežje.

Res ? In zakaj nista uporabila solidnega svičerja z IGBTji ali vsaj živosrebrnimi usmerniki ?

Napram trafotu nezanesljiv:).
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

A. Smith ::

@Brane2
Tekom študija smo si šli ogledat Siemensovo tovarno transformatorjev.

Ko smo bili tam, so ravno končali enega izmed transformatorjev za kitajsko 800kV HVDC povezavo. Klasičnih transformatorjev (pravzaprav je šlo za 3 enofazne)!

Evo ti sheme: http://www05.abb.com/global/scot/scot22...

Se pravi, maš pri HVDC navadne transformatorje + elektroniko. Poceni, my ass.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

Brane2 ::

TESKAn je izjavil:


Bistven problem? Namesto par dratov, ovitih okrog jedra, imaš elektronsko napravo, da ti niža napetost. Povej mi, katera od teh dveh opcij se bo pokvarila z večjo verjetnostjo? In za katero bi bilo treba več $$$ za vzdrževanje? In katera bi se prej iztrošila?


1. Po tem kriteriju je zate idealen računalnik abak na kroglice in idealna razsvetljava sveča, ker se nima kaj pokvarit.

2. Za vzdrževanje teh "dratov okrog jedra" ti očitno še nisi slišal in za z nevzdrževanjem povezanimi nesrečami- hint: voda v olju...


Razloži mi, kako bi pred 100+ leti na preprost, ekonomičen in mass - production ready način znižali napetost z daljnovodov na uporabniku prijazno napetost, ki ga ne bi ubila takoj, ko bi prišel v meter stran od nje? Ker nekako si ne predstavljam daljnovoda, ki bi bil sposoben pošiljat 1 MW pri napetosti par deset voltov...


Majprej ti meni razloži:

- zakaj bi sploh silil v DC pred 100 leti
- zakaj je zate DC samo par 10V


Ti pa še nisi reševal EMC problemov z raznimi switcherji, vidim. Si nekam preprosto to filtriranje predstavljaš.


In seveda je EMC problem svičerja relevanten faktor tu in 1000x preglasi sevanje tisočev kilometrov drata, ki je za 50Hz kar solidna antena...


Jaz ti lahko katerokoli pancerko ven fuk*** z navadnim dratom (ustreznega preseka), pa to ne pomeni, da je ta drat na kakršenkoli način "učinkovit".


SEVEDA JE. Če te motijo komponente, ki jih drat kratkostiči, potem je drat prekleto dober filter.
Meni kondiji sfitrirajo 50Hz u 3PM dobro, pri tem pa poberejo še kup drugih motečih stvari.


Zato so pa zgruntali RMS, da ti pove efektiven tok. In pri AC _ni problema_ fliknit vmes dva trafota, enega k generatorju, da ti da napetost x100, drugega k porabniku, da ti jo zniža x100.


Spet ti rešuješ problem, ki ga ni. Saj princip transformacije mi je znan. Kaj pa narediš, ko postane ozko grlo daljnovod sam, ker mu pri dani konstrukciji ne moreš povišati AC napetosti ne toka, ki ga čezenj pošiljaš ?
Boš zmontiral novo trafo postajo ?


Kot sem že napisal, dva switcherja bosta bistveno bolj nezanesljiva, da ne omenjam svinjarije, ki jo bosta oba veselo pošiljala v omrežje.


Brez problema ti povežem in predelam recimo 4 PCjeve svičerje, da delajo paralelno redundačno- če 3-je padejo, eden laufa nemoteno naprej. Ali pa če eden delujoč pade, katerikoli od preostalih 3 nadaljuje.

Ti mi pa pokaži podoben prijem z dvema traflcema.

A. Smith je izjavil:

@Brane2
Se pravi, maš pri HVDC navadne transformatorje + elektroniko. Poceni, my ass.


V primerjavi s čim ? Ceno karte za ta izlet, tvojo plačo itd ? Najbrž ne.

Kaj pa v primerjavi s ceno daljnovoda, na katerega bo prištekana ?
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

Pyr0Beast ::

Elektroni hlapijo na A ne na W. Z drugimi besedami, MW niso problem, dokler so kV tako visoki, da potrebni kA ne presežejo neko mejo.

Pravzaprav pri večjih močeh niti ne rabiš več greti cevi tako močno, saj jo grejejo že same izgube.

Druga stvar so živosrebrovi usmerniki, izkoristek tam proti 95%, življenska doba skoraj neomejena, saj se stvar regenerira samodejno.

Klik
To se je počelo kar lep čas brez težav.

In tretja je s silicijem, ki je sedaj že toliko napredoval, da lahko z njim počneš kar hočeš.


Ferrorezonančen trafo ima izkoristek tam 70% ... torej ogromno gretja.


Ni problema, dokler bom na vhodu dobil 100kV DC, potem pa s žudežno škatlo prestavil na 12V DC. Z izjemno lepim iskoristkom. Problem bo že inštalacija za 100kV DC, kaj šele da ne omenim imam sedaj 3x25A varovalke na 230V AC "sinusa" . 230 V/12 V = cca 20x več. 25A * 20 = 500A, ej dej povej kakšen premer kabla po inštalaciji rabim, ali bomo kar na 230 V DC ostali, kar pa je bisteno bolj nevarno kot AC. PS 12 V DC je lahko smtno nevarno, če gre tok preko srca, 24 V DC, je v izjemnih primerih. 48 V DC pa se že smatra da te lahko ubije, saj je masa (-) vedno enaka zemlji. Tako preden greš raszmišljati kakšna bo inštalacija po hiši. Da cene bakra niti ne omenjamo.

230V AC te lahko že sedaj konkretno pihne.
Inštalacija lahko ostane enaka.

Napetost pa spustiš zaradi nižje DC upornosti napram AC

Bojler, štedilnik in likalnik se sploh ne bodo sekirali, kaj šele žarnice.

Izolacija v celem sklopu je nepomemben faktor, in je v primerjavi z bakrom svinsko poceni. Prav tako pa nikakor (-) vodnik in tudi ničelni vodnik, nikoli ne more biti položen kakorkoli neizolirano, saj gre tu za galvaniko, in ker je tok enosmeren, se kmalu zgodi, da tega vodnika, če ni izoliran, ni ni.


Aja ? Neizoliran vodnik bi bil itak močno negativen, kar pa pomeni da bi na njegovi površini potekala redukcija materiala in bi se tako samodejno ščitil, dokler bi tekel štrom po njemu pa bi bil tako praktično nesmrten.

Mojih 5 centov je še tako;
Včasih je bil AC donosen saj je bila večina strojev motorjev, dandanes je to zamrlo, motorji so še v pralnih strojih postali DC, sama elektronika pa vsa lavfa na switcher logiko.
Navadni trafoti počasi izumirajo.

Še ventilatorji v PC-jih so vsi DC, ker je njihovo krmiljenje postalo tako preprosto, zakaj bi bilo torej tako težko zrihtati DC eno industrijsko mašino ?
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zgodovina sprememb…

Brane2 ::

Mr.B je izjavil:

Elektroni hlapijo na A ne na W. Z drugimi besedami, MW niso problem, dokler so kV tako visoki, da potrebni kA ne presežejo neko mejo.

Ni problema, dokler bom na vhodu dobil 100kV DC, potem pa s žudežno škatlo prestavil na 12V DC.


NE štekam, zakaj je to sedaj kar naenkrat zahtevano. Prej pa nisi rabil tranformacije 100kV/12V zakaj točno ?


Z izjemno lepim iskoristkom. Problem bo že inštalacija za 100kV DC, kaj šele da ne omenim imam sedaj 3x25A varovalke na 230V AC "sinusa" . 230 V/12 V = cca 20x več.


IN zakaj rabiš v bajti inštalacijo za 12V ? Misliš zmontirat gor bicikle in jo registrirati kot avtoprikolico ?

Za nas ostale, zakaj recimo 300VDC ne bi bilo O.K. ?


PS 12 V DC je lahko smtno nevarno, če gre tok preko srca, 24 V DC, je v izjemnih primerih. 48 V DC pa se že smatra da te lahko ubije, saj je masa (-) vedno enaka zemlji.


In 220Vac ni smrtno nevarna napetost ? Kaj pa recimo 380Vac ? In če sta nevarni, ju seveda v tvoji bajti ni ?


Tako preden greš raszmišljati kakšna bo inštalacija po hiši. Da cene bakra niti ne omenjamo.


Ne se spuščat v razmišljanja. Ni to zate, očitno.


Koneckoncev tudi lampe v radarjih sekajo tudi z veliko več kot MW pa se nihče ne sekira za "uboge elektrone".
Ja v GHZ-jih veš v AC-ju.


Aha. In GHz so tisti odločilni faktor, zaradi katerega elektroni lažje hlapijo in je treba katode manj greti. Brljžnj...


Dej se zresni in ne glej politične položnice, ki nima nikakršne veze z izkoristkom, ter dejanske cene proizvodnje. V realni ceni, je notri ne samo vzdrževanje, ampak tudi bodoče investicije, da ne omenjam trgovanje z elektriko itd.. Torej jaz kot distributer moram do tebe dostaviti 1000 MW električne energije, dostavim jo pa le 900 MW. Sedaj pa računaj koliko te na letni ravni pride izguba 100 MW, pri tvojem nepomembnem faktorju...


Odkod to jemlješ ? Zame je realni strošek omrežja to, kar plačam na položnici. Puca mi ku**ac za to, da je tam nek traflc fuull efikasen. Omrežje samo ima stroške toliko kot proizvodnja. Vsaj zame, ki to plačam.
In če omenjaš tudi širitve omrežja, potem zagotovo ni nepomemben faktor možnost prenosa večje DC moči po isti infrastrukturi, kaj praviš ?
Ali pa, da se da novi baker v novi DC infrastrukturi še bistveno bolje izkoristiti.

Kaj pa recimo tole: Stroški usmerjanja AC v vsaki napravi, kjer to rabiš so vsaj ene 5%, pa raje več ( del procenta samo v greatzu, nekaj v okolišnjih komponentah, kar nekaj celov žicah najte in tam , kjer je zaradi tega vgrajena korekcija faze, štej vsaj kakih 5% ). To so pa praktično vse naprave v tvoji bajti. Bistvena izjema so kvečjemu navadni grelci in peči.

Če imaš DC, tega ne plačaš.


Pa tranzistor nima nekega hudega izkoristka, kaj šele ves elektronike, ki bi morala prilagajati output glede na trenutne potrebe omrežja, ter proizvodnje, razen če mešaš izkoristek switcer napajalnikov, kjer pa obstaja recimo vsaj za PC-je kak GOLD + standard, pa tu preračunaj izgube na 1000 MW.


Afaik imajo tahudi PC napajalniki izkoristek vsaj 93% pri obremenitvi vsaj 75%.Kar je čisto OK. Velik svičer ima lažje velik izkoristek, sploh ap je vprašanje, če je potreben v tem smislu.

Komot imaš traflce z diodami na izhodu.


Kapacitivnost ni problem, problem je napetost in tok ki jo lahko izolator, ozirom žica za tok zdrži.
Izolacija v celem sklopu je nepomemben faktor, in je v primerjavi z bakrom svinsko poceni.


Fino. Ker je trba za HVDC manj bakra in ker je izolator "itak poceni", potem je vsaj po tem parametru boljši.


Prav tako pa nikakor (-) vodnik in tudi ničelni vodnik, nikoli ne more biti položen kakorkoli neizolirano, saj gre tu za galvaniko, in ker je tok enosmeren, se kmalu zgodi, da tega vodnika, če ni izoliran, ni ni.


Fajn. Lahko pa ima totalka simpl nizkonapetostno izolacijo, ki je praktično zastonj, celo v primerjavi z HV izolacijo drugega vodnika, ki pa je itak po tvojih trditvah itak zanemarljiv strošek, glede na baker.



Glej indukcija ob ti. Sončni nevihti generira MW enosmerne energije, ki bi jo ti kompenziral s kondiji. Torej povej mi, kakšne megalomanske objekte s kondiji boš ti postavil pri uporabniku, da ne omenim, da sedaj ko imaš DC ni galvansko ločena zadeva, torej je teoretično lahko od Aljaske, preko Kanade, do Amerike, do Evrope, do uporabnika en direktno vezan vod, kjer se generira indukcija ?


Ti stalno opletaš nekaj z enotami in efekti, ki jih ne razumeš najbolje.

1. MW ni enota za energijo ampak moč. In kot tako ga nimam problema absorbirat z orodjem in materialom v delavnici. NAvaden foto flash generira 100kW šus za mikrosekundo in to iz zelo majhnega elektrolita.

2. Inducirani tok je odvisen od velikosti ZANKE. Če ima tvoja zanka relativno majhno površino glede na dolžino, bo efekt minimalen. Jasno da je potem potrebna zdrava pamet pri spajanju zank in po potrebi DC ločitev, kar je, če prav razumem slučaj tudi sedaj.

3. Pri DC sistemu je vsaka stranka sama zase precej močan filter. Milijoni uporabnikov v urbanem okolju imajo mnoge naprave in če vsaka priklopi svoj kondi na DC omrežje, se tega nabere, sploh pa je lepo porazdeljeno po mreži. Pri AC je tega malo ali pa nič. Udar strele lahko malo ublaži kvečjemu velika peč ali pa kak vmesni trafo, ampak ta pa tako da pride do prezasičenja jedra in fukne varovalke ven.

4. Kar ne požrejo kondiji, lahko požrejo prenapetosni odvodniki.

5. Pri AC je motnja vse, kar se ne ujema s trenutnim položajem sinusa. Pri DC je motnja šele to, kar uide iz tolerenčnega pasu. Če imaš 300Kv na daljnovodu in se ti inducira še 10kV, who cares. Pač lahko generiraš toliko manj ali pa porabniki popapajo višek ali pa oboje. Pri AC pa to lahko pomeni solidne tokove in štale v vmesnih traflcih. Ko te narastejo toliko, da odklopi eno fazo, se s*anje samo še stopnjuje.


Ne razmišlat o vezju 1 A, ter kondenzatorjev. Razmišljaj kondije ki filtrirajo 1000A in več samo za bajto. Si predstavljaš dimenzije samo vodnika do kondija, ki kao to filtrira.


Zakaj ? Trenutno vse v moji delavnici porabi nekako v povprečju 1kW, mogoče malo manj. Vse se napaja DC. Pri teh napetostih to pomeni malo izpod 3A.Skupaj z neonkami na stropu.
Ali hočeš reči, da sem se prekalkuliral in bi moral postaviti inštalacijo za 1.000+ A ?


In tistih 40 A pancerka je posledica tega, da ko je napetost na vhodu trafota najnižja, s kondijem na drugi strani narediš kratek stik, in ta povzroči, čisto iz osnovne fizike inrush tok, ki ti lahko vrže 40A varovalko, no sicer meni več kot 20A ni uspelo na tak način skuriti.


Ali drugače rečeno: moj DC filter se tako upira nagli spremembi napetosti, ki mu jo poskušam vsiliti na dratih, da odpika pancirko. Se pravi, filtrira spremembe je*eno dobro.
Pokaži mi ti feroresonančni trafo, ki tako vneto filtrira vse, kar odstopa od 50Hz...


Drugače pa imajo zato fršterkerji ti. Delaj start, da naredi v jedru trafota histerezo, in omeji zagonski tok. Tudi industrija nikoli ne prižge vseh električnih motorjev hkrati, ali pa recimo 100 strežnikov nikoli ne priklopiš hkrati...


Ne samo inrush tok. Če imaš kondi za greatzom, ki gladi štrom za neko vezje in če je nek srednji tok vezja recimo 2A, kondi se pa polni samo v špici, ki je široka recimo 5% periode, potem mreža vidi breme kot serijo 40A šutov v špici periode in nič izvben tega. To ustvarja motnje v vsem živem in povzroča izgube, tudi v žicah.





PS : DC trafo je katastrofa, in to je ugotovil tako Edison, in ne samo Tesla.

Res ? In zakaj nista uporabila solidnega svičerja z IGBTji ali vsaj živosrebrnimi usmerniki ?

Zato ker danes niti približno ne prideš na izkoristek pravilno dimenzioniranega trafota.


Ne, ampak zato, ker jih nista imela.
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

Brane2 ::

Evo še nekaj tako čez palec glede glajenja:

Če usmeriš že samo obstoječe tri faze, dobiš sinusne hribčke, ki se prekrivajo pri 60° in tako ta tvoj usmerjeni sinus nikoli ne pade pod polovico vrhnje napetosti. Poleg tega se izogneš področjem najhitrejše spremembe napetosti in s tem veliko motnjam.

Če pa tako kot je na linku omenjeno, naviješ generator šestfazno, se sisnusi prekrivajo na vsakih 30° in napetost nikoli ne pade pod 86% vrhnje.

Če pa imaš 12 faz, je napetost vedno nad 96% vrhnje napetosti, kar je že precej lep, zglajen potek tudi brez ogromnih kondenzatorskih bank.

Pri velikih sistemih imaš lahko čuda faz brez problema. Ob 48 fazah nihanja praktično ne bi bilo- napetost bi bila vedno nad 99,7% vrhnje napetosti sinusa, pa še redundanco bi imel Komot bi ti lahko padla ven kaka faza, ne da bi se to kaj dosti poznalo na rippleu...

Pa še nekaj je pri DC sistemu- vodi delajo predvsem kot kondiji, ki skaldiščijo energijo v izolatorju in ne kot antene.

Seveda se jim lahko poznajo tudi induktivni efekti, ampak to se da nadzorovat s topologijo- ne delat ogromnih zaključenih zank.
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

Ciklamen ::

No za razliko od teh štromarjev bi lahko kdo kaj dejansko napisal na temo Solarne nevihte? Kaj pravite na to? :D

Kako dolgo so predvideni izpadi, kaj to pomeni za nas Zemljane, kakšne so izgube/prednosti?
- End of the Post ->
«
1
2 3


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Zakaj stebri daljnovodov klonejo (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
26067836 (56766) Zajec123
»

Facebookova grožnja HP-ju, Supermicru in drugim velikanom

Oddelek: Novice / Procesorji
2411162 (9419) PrimozR
»

Izpad elektrike na Gorenjskem

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
358262 (7027) A. Smith
»

Če bi podprli Edisona in ne Tesle

Oddelek: Znanost in tehnologija
223493 (2584) NorK

Več podobnih tem